Svetovna kinematografska industrija je v letu 2025 zabeležila rezultate, ki so močno zaostali za ambicioznimi napovedmi analitikov. Kljub nekaterim uspešnim nadaljevanjem in blokbasterjem domača prodaja vstopnic ni dosegla pričakovanih devetih milijard dolarjev, temveč se je gibala na ravni povprečnega leta 2024. Čeprav so posamezne filmske uspešnice pritegnile občinstvo, se panoga še vedno spopada z dolgotrajnimi posledicami spremenjenih gledalskih navad in eksistencialnimi grožnjami tradicionalnemu modelu prikazovanja filmov. Analize kažejo, da so bili za letošnje leto značilni predvsem filmi z eksistencialno tematiko in grozljivke, ki pa niso zadostovali za popolno okrevanje kinematografov. Strokovnjaki poudarjajo, da vrnitev v kinodvorane ni bila tako obsežna, kot so predvidevali v začetku leta. Industrija se tako ponovno nahaja v negotovem položaju, saj se prihodki niso uspeli približati ravni pred kriznimi obdobji, kar postavlja vprašaj nad prihodnostjo velikih kinematografskih verig.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukala zaradi pošiljke orožja iz Združenih arabskih emiratov, namenjene separatistom. Savdska Arabija je opozorila ZAE, da je podpora separatistom v Južnem Jemnu nevarna. Jemenska vlada je zaradi napredovanja separatističnih sil Južnega prehodnega sveta razglasila izredno stanje.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, ki naj bi ga upravljale priznane teroristične organizacije. Po ukazu ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha je združena operativna skupina Southern Spear izvedla t. i. kinetični udar, v katerem sta po dostopnih podatkih umrli dve osebi, ki so ju ameriške oblasti označile za narkoteroriste. Južno poveljstvo oboroženih sil ZDA je sporočilo, da je plovilo po vseh predvidevanjih prevažalo prepovedane droge. Operacija predstavlja nadaljevanje ostre ameriške strategije proti narkokartelom, ki jih Washington vse pogosteje obravnava kot teroristične grožnje. Incident se je zgodil 29. decembra, ko so ameriške sile s ciljno usmerjenim napadom nevtralizirale grožnjo v regiji, ki velja za ključno pot za tihotapljenje prepovedanih substanc v Severno Ameriko. Ameriška administracija s temi dejanji krepi vojaško prisotnost in agresivnost pri preprečevanju dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb na morju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

Donald Trump je podprl nadaljnje izraelske napade, če bo Iran razširil svoj raketni program. Poleg tega je ameriški proizvajalec letal Boeing prejel 8,6 milijarde dolarjev (7,3 milijarde evrov) vredno pogodbo za dobavo lovskih letal F-15 Izraelu, kot je sporočil Pentagon.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Donald Trump je nakazal, da bi podprl izraelsko vojaško posredovanje, če bi Iran obnovil svoj jedrski program. Opozoril je, da bo ZDA podprl nadaljnje vojaške akcije proti Iranu, če bo Teheran obnovil svoj jedrski program ali raketne zmogljivosti. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v "obsežni vojni" z ZDA, Izraelom in Evropo.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

V mestu Hammonton v ameriški zvezni državi New Jersey sta v zraku trčila dva helikopterja, ki sta nato strmoglavila na tla. Nesreča se je zgodila v neposredni bližini letališča Hammonton, pri čemer je eno plovilo padlo na gozdnato območje, drugo pa neposredno v urbano naselje. Po trčenju je na kraju dogodka izbruhnil obsežen požar, ki so ga morale obvladati reševalne službe. Ameriški mediji, med njimi New York Post, poročajo o hudi letalski nesreči, ki je povzročila preplah med lokalnim prebivalstvom. Oblasti so nemudoma zavarovale območji padca obeh plovil, da bi preprečile nadaljnjo nevarnost za civiliste in omogočile preiskavo vzrokov nesreče. Za zdaj podrobnejših informacij o številu žrtev ali morebitnih preživelih ni, prav tako še ni znano, ali gre za civilni ali vojaški plovili. Dogodek je povzročil precejšnjo gmotno škodo, preiskovalci pa že analizirajo okoliščine, ki so privedle do trčenja v bližini letališke infrastrukture.

Novi protesti v Iranu so se razširili izven tržnic na univerze. Iransko vodstvo se sooča z naraščajočim pritiskom iz tujine, obenem pa se pojavlja nezadovoljstvo znotraj države. V ozadju so težave v gospodarstvu in grožnja novih vojaških napadov.

Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitiven in produktiven. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil kontakt vzpostavljen v luči zadnjih pogajanj o reševanju konflikta v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je bil pogovor usmerjen v iskanje diplomatskih rešitev in stabilizacijo razmer, kar nakazuje na otoplitev odnosov med velesilama. Dialog poteka v času, ko se intenzivirajo diplomatska prizadevanja za končanje vojne. Trumpova administracija naj bi preučevala različne mirovne predloge, medtem ko Kremelj poudarja potrebo po upoštevanju ruskih varnostnih interesov. Do pogovora je prišlo kmalu po Trumpovih stikih z drugimi regionalnimi voditelji, kar kaže na njegovo aktivno vlogo posrednika pri reševanju ukrajinske krize še pred uradnim začetkom ali v začetnih fazah njegovega mandata.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Ukrajina je zanikala ruske obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco. Ameriški predsednik Trump je dejal, da je bil o dogodku obveščen.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da ne upošteva sodb tujih sodišč v kazenskih zadevah, povezanih z Ukrajino. Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je izjavil, da je Ukrajina poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod z 91 droni. Kremelj je sporočil, da mora Ukrajina umakniti svoje vojake iz delov Donbasa, če želi mir, sicer bo izgubila še več ozemlja.

Po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim je ameriški predsednik Donald Trump izrazil napredek. Zelenski je dejal, da ZDA v okviru predlaganega mirovnega načrta Ukrajini ponujajo varnostna jamstva za obdobje 15 let. Vladimir Putin je Trumpu povedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih po ukrajinskem napadu z dronom na rezidenco v Moskvi.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je na slovesnosti ob zaključku športnega leta 2025 poudaril, da je razvoj športa v državi rezultat dosledne in strateške politike. Izpostavil je, da azerbajdžanska športna politika prispeva k močni državi, zdravi družbi in rastočemu mednarodnemu ugledu. Državna politika na področju športa prinaša iz leta v leto boljše rezultate, kar krepi vlogo Azerbajdžana na mednarodnem športnem prizorišču.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.