New York Times poroča, da Donald Trump naj ne bi bil pripravljen zagotoviti Ukrajini varnostnih jamstev v obsegu, kot jih zahteva Volodimir Zelenski. Časnik je že prej poročal, da naj bi Trump Zelenskega v preteklosti označil za 'ubogljivca'.

Državna naftna družba Azerbajdžana (SOCAR) je v Romuniji odprla tri nove bencinske servise, s čimer je dodatno utrdila svojo prisotnost na tamkajšnjem maloprodajnem trgu goriv. Novi objekti so začeli delovati pod blagovno znamko SOCAR, kar predstavlja del širše strategije podjetja za širitev v jugovzhodni Evropi. Po poročanju tiskovnih agencij Trend in Azernews azerbajdžanski energetski velikan s tem korakom povečuje svojo konkurenčnost na romunskem trgu, kjer že vrsto let razvija svojo mrežo bencinskih črpalk. Podjetje SOCAR prek svoje hčerinske družbe v Romuniji vlaga v modernizacijo in širitev infrastrukture, kar vključuje ne le prodajo goriva, temveč tudi spremljevalne storitve za voznike. Ta širitev je tesno povezana z azerbajdžansko zunanjepolitično in gospodarsko usmeritvijo, ki temelji na izvozu energentov in krepitvi vpliva v državah Evropske unije. Romunija ostaja ena ključnih vstopnih točk za azerbajdžanske investicije v regiji, saj državi že vrsto let sodelujeta na področju energetske varnosti in oskrbe z zemeljskim plinom ter naftnimi derivati.

Neznani storilci so med božičnimi prazniki v nemškem mestu Gelsenkirchen izvedli enega največjih bančnih ropov v zgodovini države. Vlomilci so skozi steno prevrtali luknjo v prostore trezorja poslovalnice banke Sparkasse, kjer so izpraznili približno 3200 zasebnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev višina škode znaša med 10 in 90 milijoni evrov, pri čemer naj bi bila najbolj verjetna ocena okoli 34 milijonov evrov v gotovini, zlatu in nakitu. Policija primer obravnava kot tehnološko dovršen vlom, saj so storilci izkoristili praznični čas in pomanjkljivosti v varnostnem sistemu poslovalnice. Dogodek je v nemški javnosti sprožil burne razprave o ustreznosti varovanja zasebnih bančnih predalov. Preiskava incidenta še poteka, policija pa išče sledi za skupino profesionalnih vlomilcev, ki so v trezor vdrli kljub debelim zidovom in varnostnim mehanizmom.

Pakistan je leta 2025 zabeležil znaten napredek pri izkoreninjenju otroške paralize, saj se je število potrjenih primerov v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo za več kot polovico. Po podatkih vladne Pobude za izkoreninjenje otroške paralize so v državi leta 2025 zabeležili 30 primerov, medtem ko jih je bilo v letu 2024 skupno 74. Kljub temu spodbudnemu podatku pa od septembra 2025 niso poročali o novih okužbah, kar kaže na uspešnost izvedenih šestih cepljenj na nacionalni ravni. Napredek so dosegli kljub številnim izzivom, vključno z napadi militantnih skupin na cepilne ekipe in dejstvom, da je med zadnjo letošnjo kampanjo cepljenje zamudilo približno 800.000 otrok. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na previdnost, saj virus pogosto kaže ciklično naravo; leta 2023 so denimo zabeležili le šest primerov, pred tem pa leta 2022 dvajset. Pakistan poleg Afganistana ostaja zadnja država na svetu, kjer je ta nalezljiva bolezen, ki povzroča trajno hromost, še vedno endemična. Edino učinkovito zaščito še naprej predstavlja redno cepljenje otrok, mlajših od pet let.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka in postal prvi musliman na tem položaju. Slovesnost je potekala na stopnicah mestne hiše, kjer se je zbralo na stotine ljudi. Mamdani je s tem postal 112. župan New Yorka in eden najmlajših v zadnjih generacijah. Njegov mandat se začenja v času politične sence predsednika Trumpa, kar med judovsko skupnostjo v mestu vzbuja negotovost.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in prva podpredsednica Mehriban Alijeva sta na svojih družbenih omrežjih objavila voščila ob 31. decembru, ki v državi zaznamuje dan solidarnosti Azerbajdžancev po svetu, ter ob prihodu novega leta. Alijev je praznični zapis delil s svojimi sledilci na uradnih kanalih, medtem ko je Alijeva čestitko objavila na svojem profilu na Instagramu. Praznovanje dneva solidarnosti je namenjeno krepitvi vezi med Azerbajdžanci, ki živijo v domovini in tujini, ter poudarjanju narodne enotnosti. Gre za tradicionalni protokolarni dogodek, s katerim najvišja državna predstavnika ob koncu leta nagovarjata javnost in diasporo.

Zohran Mamdani je bil slovesno zaprisegel kot župan New Yorka. Prvič v zgodovini je župan prisegel na starodavnem Koranu. Mamdani, demokratični socialist, je kampanjo vodil s ciljem reševanja krize dostopnosti v enem najdražjih mest v Ameriki. Na zasebni polnočni slovesnosti na zgodovinski postaji podzemne železnice Old City Hall so bili prisotni njegova žena Rama Duwaji in njegovi starši. Izbira lokacije naj bi simbolizirala njegovo vizijo za delavski razred Newyorčanov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da je država sklenila nove pogodbe za nakup oborožitve v vrednosti več milijard evrov. Po Vučićevih besedah bodo te investicije Srbijo postavile med najbolje opremljene evropske države na področju protizračne obrambe. Predsednik je poudaril, da so bili dogovori podpisani pred dvema dnevoma, vendar podrobnosti o dobaviteljih ali specifičnih sistemih v prvih izjavah ni razkril. Ta korak pomeni nadaljevanje intenzivnega oboroževanja srbskih sil, kar Beograd opravičuje s potrebo po zagotavljanju nacionalne varnosti in modernizaciji vojaške infrastrukture.

Tatiana Schlossberg, vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla v starosti 35 let. Kot poročajo mediji, je vzrok smrti agresivna oblika raka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

V Azerbajdžanu so uvedli obvezno certificiranje energetske učinkovitosti za vse novozgrajene, prenovljene ali obsežno popravljene stanovanjske in nestanovanjske objekte. Po poročanju tiskovnih agencij Azernews in Trend bodo morali vsi novi gradbeni projekti ter nepremičnine, ki so v postopku večje sanacije, pridobiti uradno potrdilo o energetski porabi. Ta ukrep je del širših prizadevanj države za izboljšanje trajnostnega upravljanja z viri in zmanjšanje ogljičnega odtisa v gradbenem sektorju. Nova zakonodaja predpisuje stroge standarde, ki jih bodo morali upoštevati investitorji in lastniki nepremičnin v Bakuju in drugod po državi. Cilj energetske certifikacije je povečati preglednost porabe energije ter spodbuditi uporabo sodobnih izolacijskih materialov in energetsko varčnih tehnologij pri gradnji. Ukrep predstavlja pomemben korak Azerbajdžana h krepitvi energetske neodvisnosti in izpolnjevanju mednarodnih okoljskih standardov na področju nepremičninskega trga.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je izdal odlok, s katerim je potrdil novo sestavo nadzornega sveta Agencije za državno podporo nevladnim organizacijam. Ta agencija ima ključno vlogo pri usmerjanju državnih sredstev in zagotavljanju institucionalne podpore civilni družbi v državi. Nova sestava sveta vključuje predstavnike iz različnih vladnih resorjev in nevladnega sektorja, kar naj bi po uradnih navedbah zagotovilo večjo učinkovitost pri izvajanju projektov javnega pomena. Agencija, ki deluje pod okriljem predsednikovega urada, je bila ustanovljena z namenom spodbujanja sodelovanja med državo in civilno družbo ter za financiranje programov, ki krepijo socialni in kulturni razvoj Azerbajdžana. Odločitev o imenovanju novih članov je bila sprejeta ob koncu koledarskega leta v okviru širših prizadevanj za reorganizacijo nadzora nad nevladnim sektorjem. Kritiki sicer pogosto opozarjajo na strog državni nadzor nad delovanjem nevladnih organizacij v tej državi, vendar uradni viri poudarjajo pomen transparentnosti in zakonske skladnosti projektov.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom v Parizu. Ukrajina že skoraj štiri leta vztraja v boju proti ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Zelenski je medijem potrdil, da Kijev nadaljuje pogovore o tem, kako končati vojno, ki jo je leta 2022 sprožila Rusija, in da je pripravljen na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki.

Armensko sodišče je odločilo, da se ruskega poslovneža Samvela Karapetjana premesti v hišni pripor. To je potrdil News.am 30. decembra 2025.

V nemškem mestu Gelsenkirchen na zahodu države se je v prostorih banke Sparkasse zgodil obsežen rop, v katerem so neznani storilci izpraznili več tisoč individualnih sefov. Po prvih ocenah nemških preiskovalnih organov in poročanju medijev naj bi skupna vrednost ukradenega denarja in dragocenosti znašala približno 34 milijonov evrov. Storilci so v trezor vdrli tako, da so skozi steno izvrtali odprtino, kar kaže na vnaprejšnje načrtovanje in tehnično podkovanost kriminalne skupine. Preiskava je pokazala, da so vlomilci skupaj razbili in izropali približno 3200 zasebnih sefov strank. Dogodek, ki so ga nemški mediji označili za enega največjih ropov bank v zadnjem času, je sprožil obsežno policijsko operacijo. Nemška policija podatkov o storilcih za zdaj še ni razkrila, prav tako še ni znano, ali so imeli napadalci notranje informacije o varnostnem sistemu banke Sparkasse. Prebivalci in komitenti so nad dogodkom pretreseni, saj gre za enega največjih premoženjskih deliktov v regiji ob koncu leta.

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je preko agencije WAM sporočilo, da umikajo svoje sile, ki so izvajale protiteroristične operacije v Jemnu. Odločitev je bila sprejeta samostojno na podlagi analize trenutnih razmer.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni proti Rusiji brez nadaljnje podpore Združenih držav Amerike. Zelenski je neposredno opozoril, da bi ukinitev ameriške vojaške in finančne pomoči pomenila poraz Kijeva, saj lastna ukrajinska proizvodnja orožja ne zadošča za spopad z rusko agresijo. Ob tem je izrazil globoko nezaupanje do ruskega predsednika Vladimirja Putina, saj verjame, da ruski voditelj ne želi uspeha Ukrajine kot neodvisne države. Izjave prihajajo v času intenzivnih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški predsednik Donald Trump 28. decembra 2025 po telefonu pogovarjal z Zelenskim, ruskim predsednikom Putinom in več evropskimi voditelji. Trump, ki zagovarja hitro končanje konflikta, se v svoji diplomaciji močno zanaša na osebne stike, kar je potrdil z izjavo, da mu je Putin osebno podal določena zagotovila. Zelenski kljub pritisku po mirovnih pogajanjih vztraja pri teritorialni celovitosti in opozarja na nevarnost popuščanja Kremlju.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je na družbenem omrežju X objavil ostro in agresivno sporočilo, v katerem je neposredno zagrozil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedev je Zelenskega obtožil poskusa prekinitve mirovnih pogajanj ter mu pripisal odgovornost za domneven napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Po navedbah ruskih virov so grožnje sledile dogodkom, ki jih v Kremlju označujejo za neposreden napad na rusko vodstvo. Ruska stran v svojih izjavah stopnjuje retoriko, pri čemer Medvedev uporablja žaljiv in nevaren jezik, ki vključuje grožnje s smrtjo ukrajinskemu voditelju. Gre za nov primer v nizu sovražnih izjav visokih ruskih uradnikov, ki dodatno zaostrujejo napetosti med državama v času, ko mednarodna skupnost išče poti za morebitna pogajanja. Incident z dronom, ki ga navaja Medvedev, predstavlja osrednji razlog za najnovejšo eskalacijo verbalnih napadov na uradni Kijev.

V Marmarskem morju blizu obale Istanbula sta zaradi močnega vetra trčila dva naftna tankerja, ki plujeta pod zastavama Turčije in Azerbajdžana. Turško ministrstvo za promet in infrastrukturo je potrdilo, da sta obe plovili na območju mestne četrti Florija oddali signale na pomoč. Turška obalna straža je na kraj dogodka nemudoma napotila reševalne čolne, da bi preprečili morebitno ekološko katastrofo ali nadaljnje poškodbe trupa. Incident se je zgodil 30. decembra v zahtevnih vremenskih razmerah, ki so oteževale manevriranje v bližini stambolskega pristanišča. Čeprav podrobnosti o stopnji škode ali morebitnem iztekanju nafte še niso povsem pojasnjene, so oblasti sporočile, da so reševalne ekipe vzpostavile stik s posadkama obeh ladij. Dogodek se je zgodil v času povečane napetosti v regiji, kjer so bili v preteklih tednih zabeleženi tudi napadi na tovorna plovila.

Svetovna kinematografska industrija je v letu 2025 zabeležila rezultate, ki so močno zaostali za ambicioznimi napovedmi analitikov. Kljub nekaterim uspešnim nadaljevanjem in blokbasterjem domača prodaja vstopnic ni dosegla pričakovanih devetih milijard dolarjev, temveč se je gibala na ravni povprečnega leta 2024. Čeprav so posamezne filmske uspešnice pritegnile občinstvo, se panoga še vedno spopada z dolgotrajnimi posledicami spremenjenih gledalskih navad in eksistencialnimi grožnjami tradicionalnemu modelu prikazovanja filmov. Analize kažejo, da so bili za letošnje leto značilni predvsem filmi z eksistencialno tematiko in grozljivke, ki pa niso zadostovali za popolno okrevanje kinematografov. Strokovnjaki poudarjajo, da vrnitev v kinodvorane ni bila tako obsežna, kot so predvidevali v začetku leta. Industrija se tako ponovno nahaja v negotovem položaju, saj se prihodki niso uspeli približati ravni pred kriznimi obdobji, kar postavlja vprašaj nad prihodnostjo velikih kinematografskih verig.