APDEJT.si

Ameriška porota v San Franciscu je odredila Googlu plačilo 425 milijonov dolarjev zaradi kršitve zasebnosti desetine milijonov uporabnikov, ki so izklopili funkcije sledenja aplikacijam.

Turčija in Azerbajdžan sta 4. septembra v İzmirju organizirala 4. energetski forum, kjer sta državi podpisali pomembne protokole za okrepitev sodelovanja na področju energetike. Ministra za energijo obeh držav, Alparslan Bayraktar in Perviz Šahbazov, sta podpisala forumski protokol, ki bo podlaga za nadaljnje delo šestih delovnih skupin.

Kremlj je ostro obsodil nemškega kanclerja Friedricha Merza, ker je ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za 'vojnega zločinca'. Rusija je kritično reagirala na Merčeve izjave.

Po besedah Donalda Trumpa so ZDA v južnem Karibskem morju izvedle vojaško operacijo, v kateri so potopile ladjo in ubile 11 domnevnih narkoteraoristov, povezanih z venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua. Napad je sprožil kritike, Gustavo Petro ga je označil za umor. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je dejal, da gre za poskus ZDA, da bi destabilizirale vlade v Latinski Ameriki.

Na svetovnih borzah je cena nafte Brent padla, medtem ko se je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light povečala. Na borzi ICE v Londonu se je cena Brenta znižala za 0,23 oziroma 0,29 odstotka, na borzi NYMEX v New Yorku pa so cene prav tako padle. Po drugi strani pa se je cena azerbajdžanske nafte Azeri Light povečala za 0,71 dolarja na 71,25 dolarjev za sod.

Na Nizozemskem je Shell dokončno ustavil gradnjo svoje tovarne bio goriv v Rotterdamu, ki bi morala biti največja v Evropi. Projekt v Pernisu, ki se je začel leta 2022, je bil prekinjen zaradi previsokih stroškov, ki onemogočajo konkurenčnost. Milieudefensie, okoljska organizacija, ni razočarana nad to odločitvijo, saj meni, da bio goriva pogosto niso trajnostna in da bi se moral Shell usmeriti v druge naložbe.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je razkril, da je govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o možnostih za dosego miru, vendar je ocenil, da voditelja trenutno še nista pripravljena na srečanje v živo.

Iranski predsednik Pezeshkian je izjavil, da lahko Kitajska na Iran računa kot na "močnega in odločnega" partnerja, in izrazil zanimanje za skupne projekte, vključno s hitrimi železnicami in avtocestami. Obe državi sta ponovno potrdili pripravljenost za krepitev odnosov s pogledom v prihodnost in popolno izvajanje 25-letnega celovitega sporazuma o sodelovanju.

Kitajska in Rusija sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) predstavili svojo vizijo novega mednarodnega reda, ki jo je kitajski predsednik Xi Jinping poudaril s pozivi k novi razvojni banki in možnostmi financiranja za članice SCO. Xi je izpostavil pomen 'globalnega juga' in s tem izzval Združene države. Srečanja so se udeležili tudi voditelji Rusije in Indije.

Vladimir Putin je pohvalil rusko-kitajske odnose kot 'izjemno visoke' in se srečal s 'starim prijateljem' Xi Jinpingom, pri čemer sta poudarila njuno naraščajoče sodelovanje in skupno odgovornost za ohranjanje zgodovinskega spomina na žrtve v boju proti fašizmu v Evropi in Aziji. Gazprom je podpisal novo pogodbo o dobavi plina.

Vladimir Putin je med srečanjem s Xi Jinpingom v Pekingu poudaril 'izjemno raven' odnosov med Rusijo in Kitajsko, še posebej v luči napetih odnosov z Združenimi državami Amerike. Državi sta podpisali pomemben dogovor o plinovodu. Kim Jong Un se je prav tako mudil na Kitajskem, kjer se je udeležil vojaške parade v Pekingu, ki je obeležila konec druge svetovne vojne.

Po poročanju Bloomberga ruski predsednik Vladimir Putin uporablja vožnje z avtomobilom Aurus z voditelji drugih držav kot diplomatsko orodje. Nedavni primer je bil na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS), ko se je Putin z indijskim premierjem Narendro Modijem peljal v limuzini Aurus. Pogovor med Putinom in Modijem v avtomobilu naj bi bil nenačrtovan. Uporaba avtomobilov Aurus naj bi povečala prestiž znamke v tujini.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in armenski premier Nikol Pašinjan sta se sestala ob robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), kjer sta razpravljala o mirovnem sporazumu med državama. Pašinjan je ponovil, da je bil dosežen mir med Armenijo in Azerbajdžanom, in izpostavil sporazume, podpisane v Washingtonu. Turški in armenski voditelji si prizadevajo za sodelovanje, medtem ko azerbajdžanski mirovni proces napreduje. Iranski predsednik Pezeškjan je potrdil podporo Irana mirovnemu sporazumu med Azerbajdžanom in Armenijo.

Predsednika Irana in Rusije sta poudarila pomembnost poglabljanja odnosov z izvajanjem celovitega sporazuma o strateškem partnerstvu med državama. Vladimir Putin je dejal, da sta Rusija in Iran v stalnem stiku glede ključnih mednarodnih vprašanj.

Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zagotovil, da bo Indija nadaljevala z uvozom nafte iz Rusije, kljub pritiskom ZDA. Med srečanjem na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Tianjinu sta Modi in Putin poudarila dolgoletne vezi med državama in izrazila željo po poglobitvi sodelovanja na vseh področjih. Putin je omenil tudi 'razumevanje' z Donaldom Trumpom glede vojne v Ukrajini, medtem ko je njegov pomočnik zanikal dogovore o srečanju s Zelenskim.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa namerava zmanjšati tujo pomoč za dodatnih 5 milijard dolarjev, ki jo je odobril kongres. Med rezi je tudi podpora Kijevu in različnim mirovnim misijam po svetu, poroča New York Post.

Cena azerbajdžanske surove nafte Azeri Light je na svetovnem trgu zabeležila rahel padec. Po podatkih AzVision.az se je cena nafte Azeri LT CIF znižala za 0,3 dolarja oziroma 0,43 % in znaša 69,31 dolarja za sod.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Rafinerija STAR, ki je v lasti azerbajdžanske državne naftne družbe SOCAR v Turčiji, je v prvi polovici leta 2025 znatno povečala proizvodnjo letalskega goriva in dizelskega goriva. Proizvodnja letalskega goriva na osnovi kerozina je v obdobju januar-junij 2025 znašala skoraj 838.224 ton. Junija 2025 je rafinerija proizvedla približno 28.529 ton utekočinjenega naftnega plina (LPG). Proizvodnja dizla se je junija povečala na 528.000 ton, kar je skoraj 66 % več kot junija lani.