APDEJT.si

Več kot 60 posameznikov, ki so bili ranjeni ali so utrpeli škodo zaradi armenskih provokacij, je pričalo na sodišču o vojnih zločinih, vključno s pripravo in vodenjem agresorske vojne ter zločini proti miru in človeštvu. V Armeniji se razmere zaostrujejo, saj naj bi premier Pašinjan načrtoval napad na cerkev, kar naj bi izkoristila opozicija za povračilo. Napetosti se povečujejo v luči pogajanj o mirovni pogodbi z Azerbajdžanom.

V Azerbajdžanu se nadaljuje odprto sojenje proti državljanom Republike Armenije, med katerimi so Arayik Harutyunyan, Arkadi Ghukasyan, Bako Sahakyan, Davit Ishkhanyan, David Babayan in Levon Mnatsakanyan, obtoženim kaznivih dejanj proti miru in človečnosti ter vojnih zločinov. Med obravnavo so pričale žrtve armenskih napadov, mučenja in min. Sodišče je poslušalo njihova pričanja, s katerimi so opisale pretrpljene krivice.

V Azerbajdžanu poteka sojenje posameznikom, obtoženim številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu, ki so bili storjeni med vojaško agresijo Armenije. Pričali so žrtve mučenja v ujetništvu, vključno s tistimi, ki so pretrpeli telesne poškodbe, kot so izpuljeni zobje in nohti, ter žrtve min. Obtožbe vključujejo pripravo in vodenje agresivne vojne, genocid, kršenje zakonov in običajev vojne, terorizem in financiranje terorizma. Sojenje poudarja "železno pest", ki si želi trajnega miru, kljub temu da so vojna in miroljubni odnosi vedno vzbujali svetovno zaskrbljenost.

Na vojaškem sodišču v Bakuju je Rahila Hadžijeva pričala o grozotah, ki jih je doživela med pokolom v Hodžaliju februarja 1992. Povedala je, da so jo skupaj z družino ugrabile armenske oborožene sile. Med pričanjem je izjavila, da so njenega moža obglavili, njo in njene otroke pa so ugrabili. Hadžijeva je pred tem živela v Hankendiju.

Azerbajdžan je objavil datum naslednje sodne obravnave v primeru posameznikov, obtoženih številnih zločinov proti azerbajdžanskemu ljudstvu. Med obtožbami so vojaški zločini, zločini proti miru in človeštvu, priprava in vodenje agresivne vojne, genocid, kršitve vojnega prava in običajev, ter terorizem in financiranje terorizma, ki izhajajo iz armenske vojaške agresije proti Azerbajdžanu. Ena od omenjenih oseb naj bi bila pogrešana že 33 let.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo, ki je policiji naročala preiskavo vloge voditelja BJP Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozove med izgredi, ter grozil protestnikom proti CAA. Sodišče je tako razveljavilo odredbo o registraciji FIR (First Information Report - prva informacija policije) proti Mishri.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

V samomorilskem napadu pred sodiščem v Islamabadu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Napad, prvi te vrste v mestu v zadnjih letih, je povzročil paniko med prebivalstvom. Notranji minister Pakistana, Mohsin Naqvi, je poročal o 'veliki škodi'.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge politika Kapila Mishre v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni del Delhija. Prebivalec Yamuna Viharja je v pritožbi trdil, da je Mishra blokiral cesto in uničeval vozičke prodajalcev med izgredi v Kardampuriju. Sodišče je prvotno odredilo registracijo FIR (First Information Report) proti Mishriju, vendar je to odredbo zdaj razveljavilo.

Sodišče v Delhiju je razveljavilo odredbo o preiskavi vloge voditelja BJP Kapila Mishra v izgredih, ki so leta 2020 pretresli severovzhodni Delhi. Odredbo je razveljavilo na zahtevo Mohammada Ilyasa, prebivalca Yamuna Viharja, ki je trdil, da je videl Mishra blokirati cesto in uničevati vozove med izgredi v Kardampuriju. Ilyas je zahteval uvedbo preiskave in registracijo FIR (First Information Report) proti Mishri.

Ermənistan silahlı qüvvələri tərəfindən əsir və girov götürülmüş, xəsarətlər almış zərərçəkmişlər məhkəmədə ifadə veriblər. Onlar Ermənistanın Azərbaycana qarşı hərbi təcavüzü nəticəsində törədilmiş sülh və insanlıq əleyhinə cinayətlər, müharibə cinayətləri, o cümlədən təcavüzkar müharibənin hazırlanması və aparılması, soyqırımı, müharibə qanunlarını və qaydalarını pozma, habelə terrorçuluq, terrorçuluğu maliyyələşdirmə, hakimiyyəti zorla ələ keçirməkdə ittiham edirlər. Digər bir xəbərdə, Ermənistanın baş naziri Nikol Paşinyan ölkəsinin gələn ilin fevralında Kollektiv Təhlükəsizlik Müqaviləsi Təşkilatından (KTMT) çıxacağını bildirib.

V Bakuju se je nadaljevalo sojenje armenskemu državljanu Rubenu Vardanyanu, obtoženemu vojnih zločinov, zločinov proti miru in človeštvu ter terorizma in financiranja terorizma po azerskem kazenskem zakoniku. Na sodišču so pričali oškodovanci in njihovi pravni nasledniki, ki so podali izjave v zvezi s primerom. Vardanyan je obtožen več hudih kaznivih dejanj.

Na sodišču v Bakuju so pričale žrtve armenskih oboroženih napadov na azerbajdžansko regijo Zangilan. Priče so opisale izgube, poškodbe in prisilno razselitev zaradi armenske agresije. Med pričami je bila tudi Lala Ismailova, ki je povedala, da truplo njenega brata, policista, še vedno ni bilo najdeno. Sojenje obravnava zločine proti miru in človeštvu, vojne zločine, vključno s pripravo in izvedbo agresivne vojne, genocid, kršitve vojnih zakonov in običajev, terorizem in financiranje terorizma.

V azerbajdžanskem mestu Sumgayit je v zemeljskem plazu v 10. mikrorajonu, v bližini ulice Babək, umrl 20-letni delavec, rojen leta 2005. Ministrstvo za izredne razmere je prejelo klic za pomoč, vendar je delavec podlegel poškodbam pod ruševinami. Glavno tožilstvo je sprožilo preiskavo dogodka, ki se je zgodil 22. julija.

Na zaslišanju pred Vojaškim sodiščem v Bakuju je Kərəm Mammadov, azerbajdžanski državljan, pričal o svoji izkušnji zajetja in mučenja v Armeniji. Mammadov je bil ugrabljen 7. marca 1990 in med ujetništvom v Armeniji preizkusil grozljive razmere, vključno s fizičnim nasiljem, psihološkim terorjem in pomanjkanjem hrane ter vode. Njegovo pričanje poudarja hude kršitve človekovih pravic, ki so jih utrpeli azerbajdžanski talci v Armeniji, in ponovno odpira vprašanja o ravnanju z vojnimi ujetniki in talci med konfliktom. Sodni proces je v teku, kar prinaša upanje za pravico žrtvam. Pričanje se osredotoča na preživetje in travme, ki jih je povzročilo etnično motivirano nasilje.

Na vojaškem sodišču v Bakuju so potekala sojenja v zvezi z zločini, ki so jih zagrešile armenske oborožene sile med okupacijo azerbajdžanskih ozemelj. Priče, ki so bile žrtve napadov na Ağdam, Lačin, Qubadlı in Füzuli, so pričale o uničevanju nagrobnikov in izkopavanju zlatih zob iz trupel na pokopališčih v vasi Cicimli v Lačinu. Obravnavajo se tudi obtožbe o pripravi in vodenju agresivne vojne, genocidu, kršitvah vojnega prava in financiranju terorizma.

Na sodišču v Azerbajdžanu so potekala zaslišanja prič o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešile armenske sile med napadi na Šušo, Kalbadžar, Fizuli in Zangilan. Priče so izpovedale o pomanjkanju humanitarnih koridorjev za civiliste med zasedbo Šuše ter o topniškem obstreljevanju s strani Armenije. Obravnavajo se tudi obtožbe o pripravi in vodenju agresivne vojne, genocidu, kršitvah vojnih zakonov, terorizmu in financiranju terorizma.

V Azerbajdžanu poteka sojenje obtoženim za zločine proti človečnosti in vojne zločine, storjene med vojno v Gorskem Karabahu. Sojenje razkriva nove podrobnosti o pripravi in izvajanju agresivne vojne s strani Armenije, vključno s terorističnimi dejanji in financiranjem terorizma. Arkadi Ghukasyan, eden od obtoženih, je podal izjave, ki potrjujejo vpletenost Armenije v napade, vključno z ukazom za obstreljevanje Ganje. Sojenje se bo nadaljevalo z novimi obravnavami.

Tetsuya Yamagami je priznal krivdo za umor nekdanjega japonskega premierja Shinza Abeja. Ustrelil ga je na političnem dogodku leta 2022, motiv pa je bila zamero proti Unification Church, ki je finančno uničila njegovo družino.

Predsednik Donald Trump se je v Tokiu srečal z novoizvoljeno japonsko premierko Sanae Takaichi. Pogovarjala sta se o trgovini in varnosti, Trump pa je pohvalil njeno izvolitev kot prve ženske voditeljice Japonske.