APDEJT.si

Pariško pritožbeno sodišče je odločilo, da bo nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil obsojen zaradi korupcije, izpustilo iz zapora po 20 dneh. Sarkozy bo na sojenje v pritožbenem postopku čakal na prostosti pod sodnim nadzorom. Sodišče mu je prepovedalo stike z določenimi osebami, vključno z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom, in zapustitev države. Sarkozy je sojenje opisal kot 'nočno moro'.

Po poročilu o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju Agencije za varstvo zasebnosti se vrstijo pozivi k odstopu celotnega sveta agencije. Elly Schlein iz Demokratske stranke je dejala, da so razkritja o upravljanju agencije resna in zahtevajo močan signal spremembe. Tudi druge opozicijske stranke so se pridružile pozivom k odstopu, medtem ko je premierka Giorgia Meloni poudarila, da je bil sedanji sestav sveta agencije izvoljen v času prejšnje vlade in da odločitev o morebitnem odstopu ni v pristojnosti sedanje vlade.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so po 20 dneh izpustili iz pariškega zapora La Santé, kjer je prestajal petletno zaporno kazen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje. Pariško pritožbeno sodišče je odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom, kar pomeni, da ne sme zapustiti Francije in stopiti v stik z določenimi osebami. Sarkozy je bivanje v zaporu označil za "nočno moro". Tožilstvo je zahtevalo njegovo izpustitev, sodišče pa je ugodilo njegovi zahtevi, da na pritožbeno sojenje čaka na prostosti.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so po 20 dneh zapora izpustili na prostost, medtem ko čaka na pritožbeno sojenje zaradi obtožb o libijskem financiranju njegove kampanje leta 2007. Pariško sodišče je odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom, kar vključuje prepoved zapustitve Francije in stikov z določenimi osebami. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »nočno moro«.

Donald Trump je ponovno predlagal izplačilo 2.000 dolarjev ameriškim državljanom iz prihodkov od carin, s čimer naj bi reševal naraščajoče težave z dostopnostjo. Medtem so poročila razkrila, da je Trump v preteklem tednu večkrat lagal o inflaciji, vključno s cenami hrane, plina in zdravil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova žena Brigitte Macron sta v ameriški zvezni državi Delaware vložila tožbo zaradi obrekovanja proti ameriški novinarki in komentatorki Candace Owens. Owens je namreč trdila, da je bila prva dama Francije rojena kot moški. Odvetnik predsedniškega para je potrdil njuno pripravljenost, da se pojavita v Delawarju in dokažeta, da je Owens lagala.

17. julija so v Azerbajdžanu pridržali 37 osumljencev kaznivih dejanj. Policija je uspešno razrešila 39 kaznivih dejanj, ki so bila registrirana na ta dan, ter dodatnih 8 kaznivih dejanj iz preteklih obdobij. Skupno so aretirali 77 iskanih oseb, vključno z dolžniki. Informacije sta posredovala tiskovna služba Ministrstva za notranje zadeve za Modern.az in časopis Azərbaycan.

Azerbajdžanska policija je v enem dnevu pridržala 31 oseb, osumljenih kaznivih dejanj, in razrešila 31 primerov kaznivih dejanj. Od teh jih je bilo 27 zabeleženih 21. julija, 4 pa so bili nerešeni primeri iz prejšnjih obdobij. Poleg tega so izsledili 57 iskanih oseb, od tega 33 dolžnikov.

Apple in Google sta leta 2020 odstranila Fortnite iz svojih trgovin z aplikacijami, potem ko so razvijalci igre zasnovali sistem plačil znotraj aplikacije.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je napovedal tožbo proti časniku The Wall Street Journal (WSJ), medijskemu holdingu News Corp. in njegovemu lastniku Rupertu Murdochu. Razlog za tožbo je bila objava WSJ, ki je poročala o domnevni 'nespodobni' risbi, ki naj bi jo Trump leta 2003 poslal obsojenemu pedofilu Jeffreyju Epsteinu. Trump je objavo označil za klevetniško.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je kritiziral francoske oblasti zaradi "čudne aretacije" pred letom dni, rekoč, da je preiskava zastala in da neutemeljeno drži izvršnega direktorja platforme osebno odgovornega za dejanja uporabnikov. Durov trdi, da je primer škodoval ugledu Francije kot svobodne države. Dodal je, da Telegram spoštuje zakonite zahteve, vendar ne bo ogrozil zasebnosti.

Gruzijsko glavno tožilstvo je sprejelo odločitev o izročitvi azerbajdžanskega državljana Elnurja Qüdrata oğlu Süleymanova Azerbajdžanu. Süleymanov je bil iskan v okviru preiskave kazenske zadeve, ki jo je vodil policijski oddelek Suraxanı Rayon.

V Armeniji so aretiranega župana mesta Gjumri, Vardana Gukasjana, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja nujno hospitalizirali. Njegova odvetnica, Zaruja Postandžjan, je potrdila, da so ga prepeljali v enega od medicinskih centrov po tem, ko se je njegovo stanje poslabšalo v zaporu.

V Azerbajdžanu bodo fizične osebe, ki oddajajo stanovanja drugim fizičnim osebam, morale plačati davek na prihodke od oddajanja. Davčna stopnja bo znašala 10 odstotkov.

V Egiptu so pri piramidah v Gizi aretirali tri tuje turiste, ki so poskušali posneti gole fotografije. Turisti so priznali kršitev egiptovskih zakonov, vendar so trdili, da ne poznajo lokalnih pravil in da je takšno vedenje v njihovi državi dovoljeno. Aretacija je bila izvedena v bližini piramide Keopsa.

Včeraj so po vsej državi potekale prometne kontrole, v katerih so policisti pregledali 2.590 vozil. Zaradi različnih prometnih prekrškov so prijavili 387 voznikov, 18 vozil pa so izločili iz prometa. Tri voznike so aretirali. Največ kazni so izrekli zaradi prehitre vožnje, in sicer 213.

V Azerbajdžanu bo vzpostavljen informacijski sistem "ICMAL", namenjen obravnavi upravnih prekrškov. Novost je vključena v 45-1. in 45-2. členu Zakonika o upravnih prekrških, ki ga je potrdil predsednik Ilham Alijev. Ključna sprememba je, da odločbe, ki ne bodo imele edinstvene številke, ne bodo izvršljive. Predsednik Alijev je potrdil spremembe v Zakoniku o upravnih prekrških, kar prinaša več sprememb na področju upravnega prava v državi.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je podpisal zakon o posebnih izvršiteljih, ki ureja organizacijo in nadzor nad njihovim delovanjem. Cilj zakona je učinkovitejše izvrševanje sodnih odločb v državi. Zakon obsega 6 poglavij in 38 členov. V Azerbajdžanu se uvaja institut posebnih izvršiteljev za pospešitev izvajanja sodnih odločb.

V Azerbajdžanu se spreminja zakonodaja v zvezi z zavarovanjem v primeru izgube delovne zmožnosti. Pripravljajo se nova pravila za določanje stopnje izgube poklicne delovne zmožnosti zavarovanca, ki je utrpel škodo zaradi zavarovalnega primera. O tem so razpravljali na seji odbora za delo in socialno politiko državnega zbora.

V prvi polovici leta 2025 je bilo v Azerbajdžanu izdanih 11.296 odločb o plačilu preživnine, kar je manj kot v enakem obdobju leta 2024, ko je bilo takšnih odločb 11.324. Skupno število nerešenih primerov preživnine pri lokalnih izvršilnih organih ministrstva za pravosodje je do konca junija 2025 znašalo 124.566. Največ primerov preživnine v Bakuju je bilo zabeleženih v okrožju Khatai.