APDEJT.si

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Iran se bo soočil z obsežnimi sankcijami Združenih narodov, ki bodo začele veljati to soboto, prvič v desetletju, potem ko so jedrski pogovori z Zahodom propadli. Kljub tednu pogovorov na visoki ravni v New Yorku bodo zahodne sile Teheran obtožile oviranja jedrskega programa. Medtem je Mednarodna agencija za atomsko energijo sporočila, da so inšpektorji dobili dovoljenje za vrnitev na iranska mesta.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Med pripravami na govor Benjamina Netanjahuja v Generalni skupščini ZN so se povečali pritiski zaradi vojne v Gazi. Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil aneksije Zahodnega brega. Netanjahujeva pisarna je ukazala vojski, da v Gazi predvaja njegov govor v ZN. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Izraelska vojska je izdala nova navodila za evakuacijo v Gazi, medtem ko so izraelske sile prodirale globlje v urbano območje.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o premestitvi tekem svetovnega prvenstva 2026 iz ameriških mest, za katera meni, da predstavljajo varnostno tveganje. Zagotovil je, da si bo prizadeval zagotoviti varnost na prizoriščih iger, vendar možnosti sprememb ne izključuje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Med spopadi med protestniki, ki so zahtevali večjo avtonomijo v Ladakhu, in policijo je umrlo pet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Policija je aretirala znanega aktivista Sonama Wangchuka, ki je bil prej na gladovni stavki.

V streljanju v migrantskem centru ICE v Dallasu je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Napadalec, ki je streljal s strehe na migrante, je storil samomor. Sekretarka za domovinsko varnost je potrdila, da je napadalec umrl zaradi samopovzročene strelne rane.

Emmanuel Macron je izjavil, da mora Donald Trump izkoristiti ameriški vpliv, da ustavi vojno v Gazi, če želi prejeti Nobelovo nagrado za mir. Med obiskom v New Yorku je Macrona ustavila Trumpova motorizirana kolona, zaradi česar je francoski predsednik poklical Trumpa.

Japonski premier je na zasedanju Združenih narodov izrazil ogorčenje nad nedavnimi izjavami izraelskih uradnikov in napovedal, da je priznanje Palestine s strani Japonske le še vprašanje časa in ne ali se bo zgodilo. Premier je to izjavil v torek.

Španski premier Pedro Sanchez je pozval k polnopravnemu članstvu Palestine v Združenih narodih. Sanchez, ki je odkrit kritik izraelske vojne v Gazi, meni, da je mirna rešitev med Izraelom in Palestino nedosegljiva, medtem ko so Palestinci izpostavljeni izraelskemu genocidu. Zunanji minister Izraela, Saar, je označil Sancheza za antisemita in lažnivca. Španija je skupaj z Irsko in Norveško priznala palestinsko državo.

ZDA so razmišljale o uvedbi sankcij proti celotnemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). To bi predstavljalo najostrejšo eskalacijo v kampanji proti sodišču, saj so ZDA že prej ciljale posamezne uradnike MKS.

Izrael je napovedal, da ne bo dovolil, da bi flotilja Sumud, ki jo sestavljajo civilne ladje, dostavila humanitarno pomoč v Gazo, in jo obtožil povezav s Hamasom. Organizatorji flotilje, ki je izplula iz Španije, Tunizije in Italije, poročajo o napadih z droni na dve plovili. Izrael je v preteklosti že blokiral podobne poskuse dostave pomoči po morju.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

Mjanmarska vojaška hunta je sporočila, da volitve ne bodo potekale v več deset volilnih okrožjih. Od skupno 440 okrožij v zgornjem in spodnjem domu parlamenta je bilo preklicanih 65, kar predstavlja skoraj 15 % vseh.

Število smrtnih žrtev protestov v Nepalu, ki jih vodi generacija Z, je naraslo na 51. Med mrtvimi so tudi zaporniki, ki so bili ubiti med spopadi z nepalskimi varnostnimi silami med ali po pobegu. Nepalci po svetu so obsodili nasilje in organizirali spominske slovesnosti, pri čemer so vlado obtožili brutalnosti.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.