APDEJT.si

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Indija je po štirih letih napovedala ponovno odprtje svojega veleposlaništva v Kabulu, da bi okrepila sodelovanje z Afganistanom. Zunanji minister Jaishankar je afganistanskemu kolegu Muttaqiju zagotovil, da bo ponovno odprtje veleposlaništva koristilo afganistanskim državljanom. Državi sta se dogovorili o izboljšanju diplomatskih odnosov. Med obiskom afganistanskega zunanjega ministra v Delhiju pa so ženskam novinarkam prepovedali udeležbo na njegovi novinarski konferenci.

V Kuala Lumpurju sta Tajska in Kambodža ob prisotnosti ameriškega predsednika Donalda Trumpa in malezijskega premierja Anwarja Ibrahima podpisali skupno izjavo o mirovnem sporazumu, imenovanem 'KL PEACE Accord'. Malezijski premier Anwar Ibrahim je pohvalil Trumpovo vlogo pri posredovanju tega sporazuma.

Sodišče v Bangladešu je odstavljeno premierko Sheikh Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s smrtonosnim zatrtjem študentske vstaje leta 2024. Ob izreku sodbe je v polni sodni dvorani izbruhnilo navdušenje.

V Dohi so potekali pogovori med pakistansko in afganistansko delegacijo, ki sta jo vodila obrambna ministra in vodja ISI, ter talibani zaradi naraščajočih napetosti na meji. Pakistanski minister Talal Chaudhry je izjavil, da je edina konstruktivna rešitev za napetosti med državama, da Afganistan v celoti spoštuje sporazum iz Dohe.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da pričakuje, da bo mednarodna stabilizacijska sila, ki jo koordinira ZDA, "zelo kmalu" prisotna v Gazi, po dveh letih spopadov med Izraelom in Hamasom. V večnacionalni enoti naj bi sodelovale tudi enote iz Egipta, Katarja, Turčije in Združenih arabskih emiratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da mu je venezuelski predsednik Nicolas Maduro ponudil nafto Združenim državam Amerike. Poleg tega je Trump potrdil, da so operativci Cie aktivni v Venezueli, kar odpira vprašanja o nadaljnjem vmešavanju ZDA v latinskoameriško politiko.

Tel Avivski derbi med Hapoelom in Maccabijem je bil odpovedan zaradi javnega nereda in nasilnih izgredov. V izgredih na stadionu Bloomfield je bilo poškodovanih več deset ljudi, navijači so metali signalne rakete in dimne bombe. Dogajanje so opisali kot bojišče.

Pakistanski parlament je sprejel 27. ustavni amandma, ki vodji vojske zagotavlja obsežne pristojnosti in doživljenjsko pravno imuniteto. Opozicija je med glasovanjem o predlogu zakona zapustila dvorano. Kritiki opozarjajo, da amandma dodatno omejuje neodvisnost sodišč.

V povezavi z ropom v Louvru so aretirali dva osumljenca, enega na letališču De Gaulle, ko je poskušal zapustiti državo, drugega pa v predmestju Pariza. Del zbirke draguljev so premestili v trezor Banke Francije, 27 metrov pod zemljo.

Po spektakularnem ropu osmih draguljev v Louvru, vrednih več kot 100 milijonov dolarjev, je francoski predsednik Emmanuel Macron zahteval pospešitev varnostnih ukrepov v muzeju. Direktorica Louvra, Laurence des Cars, je ponudila odstop ministrici za kulturo Rachidi Dati, vendar je bila njena odstopna izjava zavrnjena. Rop je razkril številne politične in gospodarske težave ter pomanjkljivosti v varnosti.

Številne ameriške medijske hiše so zavrnile novo politiko Pentagona glede dostopa do tiska, ker menijo, da ta omejuje svobodo medijev. Nova pravila med drugim določajo, da lahko novinarje označijo za varnostno tveganje in jim odvzamejo akreditacije, če postavljajo vprašanja zaposlenim v oddelku.

Pariška tožilka je na tiskovni konferenci podrobneje spregovorila o ropu v Louvru, ki se je zgodil pred desetimi dnevi in vključeval štiri osebe. Predstavila je tudi profile dveh aretiranih osumljencev. Poudarila je, da preiskava še poteka, pogrešani pa so tudi ukradeni dragulji.

Po ponovnih kršitvah zračnega prostora držav NATO s strani Rusije, je generalni sekretar NATO, Mark Rutte, napovedal okrepitev nadzora in zračne obrambe na vzhodnem krilu zavezništva. Poudaril je, da bo NATO uporabil vsa potrebna, vojaška in nevojaška sredstva, da bi se branil in zaščitil vsak centimeter svojega ozemlja. Pri tem bi lahko v prihodnje uporabili tudi drone.

V pariškem Louvru se je zgodila drzna tatvina, v kateri so neznani storilci iz galerije Apollo odnesli devet kosov Napoleonovih draguljev in draguljev cesarice. Storilci so v muzej vdrli, ko je bil ta že odprt za javnost, pobegnili pa so s skuterjem. Krono cesarice Eugenie so našli poškodovano na ulici. Domnevno naj bi skupina uporabila žerjav za vstop v muzej.

V napadu z nožem na vlaku v Angliji, v bližini Cambridgea, je bilo ranjenih deset ljudi, od tega devet huje. Dve osebi sta bili aretirani, protiteroristična policija pa je bila vključena v preiskavo.

Generalni sekretar NATO, Mark Rutte, je izjavil, da ruska vojaška letala, ki so v petek vstopila v estonski zračni prostor, niso predstavljala neposredne grožnje. Letala zveze NATO so ruska letala spremljala iz estonskega zračnega prostora. V akciji so sodelovala letala iz Švedske, Finske in Italije. Rutte je poudaril, da bo NATO odgovoril na podobne incidente in da bo branil vsak centimeter ozemlja članic. Odločitve o morebitnem sestrelitvi letal, ki kršijo zračni prostor, so odvisne od ocene grožnje.

Po napovedi Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju jedrskih poskusov so se oglasile različne države in posamezniki. Podpredsednik ZDA, JD Vance, je izjavil, da so preizkusi potrebni za zagotavljanje delovanja ameriškega jedrskega arzenala. ZDA niso izvedle jedrskega poskusa z eksplozijo že 33 let.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Nigeriji zaradi domnevnega ogrožanja kristjanov s strani ekstremistov, je nigerijski predsednik Tinubu izrazil upanje na srečanje s Trumpom. Trump je Nigerijo označil za 'sramotno državo' in zahteval pripravo načrta za morebitni vojaški napad. Analitiki opozarjajo, da Trump izkorišča religijo za politične pritiske.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je gibanje Antifa označil za domačo teroristično organizacijo. Po navedbah Bele hiše je do te odločitve prišlo po umoru konservativnega aktivista Charlieja Kirka. Ameriške oblasti lahko zdaj ukrepajo proti posameznikom, ki trdijo, da delujejo v imenu Antife. Ukaz Antifo označuje kot "militaristično, anarhistično podjetje, ki eksplicitno poziva k..."