Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo 40 ljudi. Preiskovalci sumijo na nenamerno hudo telesno poškodbo. Med pogrešanimi je tudi nekdanja učenka britanske šole Charlotte Niddam. Družine žrtev še vedno čakajo na novice in identifikacijo svojih bližnjih, med njimi tudi skupina petnajstih mladih iz Milana.

Švicarske oblasti so odprle kazensko preiskavo proti upraviteljem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletni zabavi umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala 24 žrtev, med njimi 11 mladoletnikov in 6 tujih državljanov, ter dodatnih 16 trupel. Med umrlimi so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

Zohran Mamdani je ob nastopu funkcije župana New Yorka obljubil, da bo uveljavljal demokratično socialistični program. Poudaril je, da je bil izvoljen kot demokratični socialist in da bo tako tudi vladal. Na slovesnosti ga je uradno potrdil vermontski senator Bernie Sanders, Mamdani pa je svoj govor zaključil s pozivom k mobilizaciji.

Število smrtnih žrtev požara v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je naraslo na 47, 119 ljudi je bilo poškodovanih. Preiskovalci domnevajo, da so požar povzročile iskre s šampanjskih ognjemetov, ki so se preblizu približale stropu bara. Poškodovani se borijo za življenje, zdravijo pa jih tudi v sosednjih državah.

V požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani je umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih. Pojavljajo se pričevanja preživelih, prijateljev in družinskih članov žrtev. Medtem so identificirali eno žrtev požara. Preiskava nakazuje, da so bile za požar krive iskre s šampanjskih svečk. Odkrita je bila tudi slika, ki prikazuje trenutek, ko so plameni zajeli strop bara.

ZDA so izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Generalna državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da se bosta soočila z obtožbami na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela je aretirala več ameriških državljanov zaradi pritiska ZDA. Predsednik Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o naložbah v naftni sektor in usklajevanju boja proti trgovini z drogami.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.

Zaradi močnega sneženja v osrednjem in severnem delu Poljske je na hitri cesti S7 med Varšavo in Gdanskom nastal več deset kilometrov dolg zastoj. Po poročanju lokalne policije so kolone vozil v noči na sredo dosegle dolžino do 20 kilometrov, v mrazu pa je ostalo ujetih na stotine voznikov. Težave so se začele v torek popoldne, ko so tovorna vozila zaradi spolzkega cestišča in snega začela obstajati na klancih, kar je popolnoma ohromilo promet. Policisti iz Olsztyna in Ostrode so ponoči nudili pomoč ujetim vozikom, do srede zjutraj pa je promet ponovno stekel. Namestnik poljskega ministra za infrastrukturo Stanislaw Bukowiec je na novinarski konferenci potrdil, da v dogodku nihče ni bil poškodovan, kljub ekstremnim zimskim razmeram, ki so ohromile ključno prometno povezavo do baltskega pristanišča Gdansk.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Kraljica Camilla je podrobno opisala grozljiv trenutek, ko jo je na vlaku napadel moški.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Tajska in Kambodža sta uspešno prestali prvih 72 ur dogovorjenega premirja, s čimer se je ustavilo dvajsetdnevno obdobje nasilnih mejnih spopadov. Prekinitev ognja, ki je začela veljati v soboto opoldne, je končala najhujše sovražnosti v zadnjih letih, v katerih je umrlo najmanj 101 oseba, več kot pol milijona prebivalcev na obeh straneh meje pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Čeprav so razmere na terenu trenutno stabilne, Bangkok opozarja na domnevne kršitve dogovora, kar je povzročilo zamudo pri izpustitvi vojnih ujetnikov. Kambodža uradno še ni podala informacij o usodi 18 svojih vojakov, vendar obe strani izražata upanje, da bo premirje omogočilo stabilizacijo dvostranskih odnosov in ustvarilo pogoje za dolgotrajnejšo politično rešitev mejnega spora. Razmere so se umirile po intenzivnih diplomatskih pritiskih sosednjih držav in mednarodne skupnosti, ki so sledili stopnjevanju nasilja ob spornem obmejnem pasu, kjer so se spopadi v juliju nevarno razširili na civilna območja.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump opravil še en telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom, ki ga je Bela hiša označila za "pozitivnega". Trump je dejal, da je imel s Putinom "zelo dober pogovor", a je priznal, da obstajajo "zelo pereča vprašanja". Trump je tudi komentiral domnevni poskus Kijeva, da napade Putinovo rezidenco, vendar podrobnosti ni razkril.

Donald Trump je izrazil jezo zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, pri čemer je podvomil o verodostojnosti informacij. Rusija trdi, da je šlo za ukrajinski napad, Ukrajina pa to zanika.

Donald Trump in Volodimir Zelenski sta zaključila pogovore o prekinitvi ognja med Rusijo in Ukrajino brez večjega preboja. Zelenski si prizadeva pridobiti podporo ameriškega predsednika za morebitni dogovor z Rusijo. Po srečanju s Trumpom je Zelenski dejal, da se bodo ameriške in ukrajinske ekipe kmalu ponovno sestale, napovedano pa je tudi srečanje voditeljev.