Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Preiskovalci sumijo, da so požar v baru v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, povzročile kresničke na steklenicah šampanjca. Med pogrešanimi je tudi grški najstnik.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropske prestolnice in zaveznice na srečanju v Parizu 6. januarja sprejele trdne zaveze za zaščito Ukrajine. Sestanek t. i. koalicije voljnih bo namenjen oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi stopila v veljavo po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron s to pobudo utrjuje svojo vlogo osrednjega diplomatskega akterja v Evropi, kar sledi njegovim decembrskim prizadevanjem za oživitev pogovorov z Moskvo v času, ko so ameriško-ruska pogajanja zastala. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajne francoske podpore Kijevu, ki vključuje tako vojaško pomoč kot diplomatska prizadevanja za dolgoročno stabilnost regije. Francoski predsednik poudarja, da mora Evropa prevzeti aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju lastne varnostne arhitekture. Razprave bodo vključevale konkretne obveze glede obrambne pomoči in mehanizmov, ki bi preprečili ponovno agresijo na ukrajinsko ozemlje po končanju trenutnih sovražnosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem novoletnem nagovoru napovedal, da bodo evropski voditelji in zavezniki na srečanju v Parizu, ki bo potekalo 6. januarja, sprejeli trdne zaveze za zaščito Ukrajine po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Macron je v ta namen sklical srečanje tako imenovane koalicije voljnih, ki naj bi določila varnostne okvire za stabilnost regije v prihodnosti. Pobuda prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o trajnih jamstvih, ki bi preprečila ponovne konflikte. Načrtovano srečanje predstavlja nadaljevanje Macronovih diplomatskih prizadevanj za aktivnejšo vlogo Evrope pri reševanju ukrajinske krize. Po besedah francoskega predsednika bodo zaveznice v Parizu oblikovale konkretne mehanizme za zaščito ukrajinske suverenosti, kar je ključni pogoj za vsakršen dolgoročen dogovor z Moskvo. Dogodek se bo odvil v kritičnem obdobju, ko si Francija prizadeva ohraniti enotnost zaveznic ob zastoju v nekaterih drugih pogajalskih formatih.

Preiskovalci so kot vzrok za požar v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, v katerem je umrlo 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih, označili iskre iz šampanjca. Po navedbah prič je natakar nosil iskrico, ki je nato zanetila požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan.

Zohran Mamdani je ob nastopu funkcije župana New Yorka obljubil, da bo uveljavljal demokratično socialistični program. Poudaril je, da je bil izvoljen kot demokratični socialist in da bo tako tudi vladal. Na slovesnosti ga je uradno potrdil vermontski senator Bernie Sanders, Mamdani pa je svoj govor zaključil s pozivom k mobilizaciji.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v Crans-Montani, ki je zahteval okoli 40 življenj in poškodoval 115 ljudi med novoletnim praznovanjem. Priče navajajo, da naj bi bila iskra iz šampanjca vzrok za požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 47.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj in 115 poškodovanih. Priča je povedala, da naj bi ognjemet na steklenici šampanjca povzročil požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število žrtev je naraslo na 47.

Zohran Mamdani je ob prevzemu položaja župana New Yorka napovedal uveljavitev demokratične socialistične agende. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, a je naletela na neodobravanje skeptikov na desnici. Med slovesnostjo so udeleženci vzklikali "obdavčite bogate". Mamdani je obljubil reševanje stanovanjske krize in izrazil podporo priseljencem, ki jih preganja Trumpova administracija.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

Zohran Mamdani je ob zaprisegi obljubil uresničevanje demokratično socialističnega programa, medtem ko so protestniki vzklikali "obdavčite bogate". Poudarjeno je, da je Mamdanijeva zmaga prišla v času, ko Donald Trump spodbuja desničarsko agendo. V govoru ob zaprisegi je pozval k akciji in poudaril, da bo vladal kot demokratični socialist.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je ob zaprisegi obljubil boj proti draginji in uvedbo socialističnega programa. Njegova kampanja je med mladimi volivci sprožila veliko navdušenje, a je obenem pritegnila tudi kritike desnice. Med zaprisego so množice vzklikale »obdavčite bogate«. Napovedal je oživitev obdobja »velike vlade« in zavračanje prostega trga, individualizem pa naj bi zamenjala državna intervencija.

Zohran Mamdani, član demokratično socialistične frakcije, je prisegel kot župan New Yorka ob vzklikih množice "obdavčite bogate". Njegova izvolitev naj bi vplivala na letošnje vmesne volitve. Vermontski senator Bernie Sanders ga je uradno imenoval, v svojem inavguracijskem govoru pa je Mamdani obljubil boj proti krizi dostopnosti v enem najdražjih ameriških mest.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.