Argentinska vlada pod vodstvom predsednika Javierja Mileija je napovedala vrnitev države na mednarodni trg dolga po več kot sedmih letih. To bo storila z izdajo štiriletne obveznice v ameriških dolarjih s 6,5-odstotno obrestno mero, kar je prva tovrstna poteza od leta 2018. Minister za gospodarstvo Luis Caputo je poudaril, da bo nova izdaja izboljšala finančni profil Argentine in prispevala k zmanjšanju tveganja države. Argentina sicer pogaja o posojilu z bankami v višini približno 7 milijard dolarjev in se sooča z zapadlostjo obveznosti v višini več kot 4 milijarde dolarjev januarja.

Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dejal, da njegova država ni nevtralna glede vojne v Ukrajini, temveč podpira mir. Rusija in Indija sta se dogovorili za okrepitev sodelovanja v okviru G20, pri čemer je Putin Modija povabil na obisk v Rusijo leta 2026. V New Delhiju so potekali tudi rusko-indijski poslovni forum in srečanja med visokimi predstavniki obeh držav, kjer so obravnavali gospodarsko sodelovanje in druge pomembne teme.

Evropska unija je platformi X, ki je v lasti Elona Muska, naložila globo v višini 120 milijonov evrov (140 milijonov dolarjev) zaradi kršitev pravil o transparentnosti oglasov in zavajajoče modre kljukice.

Vladimir Putin se je v New Delhiju udeležil slovesne sprejemne slovesnosti pred srečanjem z Narendro Modijem. Pogovori so se osredotočili na obrambne in gospodarske vezi, potekali pa so tudi pod pritiskom ZDA glede nakupa ruske nafte. Modi je Putinu dejal, da je Indija na strani miru v ukrajinski vojni.

Med obiskom v Indiji, kjer ga je gostil premier Modi, je Putin zagrozil z nadaljnjimi osvajanji v južni Ukrajini, vključno z Donbasom in Novo Rusijo. Izrazil je tudi priznanje Trumpovim prizadevanjem za mir. V ekskluzivnem pogovoru je Putin predstavil dva načina za končanje vojne v Ukrajini in pojasnil stališče Moskve.

Evropska komisija načrtuje novo kartelno preiskavo proti podjetju Meta Platforms zaradi integracije umetne inteligence (KI) v aplikaciji WhatsApp. Preiskava se osredotoča na morebitno izkoriščanje prevladujočega položaja Mete na trgu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Pekingu srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Ukrajini in trgovinskih odnosih med državama. Macron si prizadeva za uravnoteženje odnosov in okrepljeno gospodarsko sodelovanje.

Mehiška vlada je napovedala 13-odstotno zvišanje minimalne plače za leto 2026. S tem se bo dnevna minimalna plača povečala na 315,04 pesosov, kar mesečno znaša 9.582,47 pesosov. Poleg tega je napovedano postopno skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko.

Vladimir Putin je ukazal ruski vojski, da vzpostavi 'varnostno območje' ob ukrajinski meji, ki naj bi zajemalo regije Černigov, Harkov in Sumi. Medtem se je ameriški odposlanec Steve Witkoff v Moskvi srečal s Putinom, kjer je predstavil mirovni načrt ZDA za Ukrajino. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffova misija v Rusiji težavna, saj so ukrajinski zavezniki oslabili ameriški mirovni načrt, ker naj bi bil preveč naklonjen Rusiji. Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je prav tako udeležil srečanja.

Vladimir Putin je ponovil, da je Rusija pripravljena na vojno z Evropo, če si jo ta želi. Obtožil je evropske voditelje, da z 'nesprejemljivimi' zahtevami sabotirajo mirovne pogovore glede Ukrajine. Tik pred pogovori z ameriškimi pogajalci v Moskvi je Putin s svojo izjavo o morebitni vojni še zaostril situacijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Donald Trump se je sestal s svojimi svetovalci, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih glede Venezuele. Sestanek je potekal v Beli hiši.

Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z Nicolásom Madurom, vendar ni razkril podrobnosti. Po poročanju naj bi Trump Maduru postavil ultimat, da nemudoma preda oblast v Venezueli. Natančna vsebina pogovora ostaja neznana.

Po Trumpovi napovedi o zaprtju venezuelskega zračnega prostora je predsednik Maduro odredil poseben načrt za vrnitev Venezuelcev, ki so ostali v tujini zaradi odpovedi letov. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da bodo olajšali vrnitev strandiranih državljanov.

Vlada Venezuele je ostro obsodila izjavo nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je venezuelski zračni prostor označil za zaprt. Označila jo je kot "kolonialistično grožnjo" in poskus spodkopavanja suverenosti države.

Zaradi težav s programsko opremo letal Airbus A320 prihaja do motenj v letalskem prometu po svetu. Letalski prevoznik Airbus je izdal nujno navodilo za posodobitev programske opreme na 6000 letalih družine A320. V Indiji je bilo prizadetih 338 letov. Letalske družbe iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov prilagajajo svoje operacije. Tudi letalska družba SalamAir napoveduje morebitne motnje v letalskem prometu.

Venezuela je odločno zavrnila opozorilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izjavil, da je zračni prostor nad državo popolnoma zaprt. Venezuelanska vlada je Trumpovo izjavo označila za 'nemoralen agresorski akt' in pozvala svet, naj jo odločno zavrne.

Donald Trump je izjavil, da bi moral biti zračni prostor nad Venezuelo obravnavan kot popolnoma zaprt, in opozoril letalske družbe, pilote, preprodajalce mamil in trgovce z ljudmi, naj se izogibajo venezuelskemu zračnemu prostoru. Šest letalskih družb, ki predstavljajo velik del prometa v Južni Ameriki, je zaradi tega prekinilo lete v Venezuelo in iz nje. Madurova vlada je te letalske družbe obtožila, da podpirajo državni terorizem, ki ga promovirajo ZDA.

Donald Trump je dva dni pred predsedniškimi volitvami v Hondurasu napovedal pomilostitev nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernandeza, obsojenega v ZDA zaradi trgovine z drogami. Trump je izjavil, da je bil Hernandez obravnavan 'zelo ostro in nepravično'.

Venezuela je opozorila letalske družbe, ki so po opozorilu ZDA odpovedale lete v državo, da lahko izgubijo pravice do letenja, če ne bodo ponovno vzpostavile letov do srede opoldneva. IATA je potrdila, da se grožnja nanaša na tiste družbe, ki so prekinile promet.