Norveški Nobelov komite je Maríi Corini Machado, venezuelski opozicijski političarki, podelil Nobelovo nagrado za mir za leto 2025. Utemeljitev komiteja je, da Machado 'ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme'.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je prejela Nobelovo nagrado za mir 2025. Norveški Nobelov odbor je sporočil, da Machado ohranja plamen demokracije prižgan sredi naraščajoče teme. 58-letna Machado je bila nagrajena za njeno neutrudno delo pri promociji demokratičnih pravic venezuelskega ljudstva in za njeno obrambo svobode in demokracije.

Romunski predsednik Nicuşor Dan je pozdravil dogovor med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja in izpustitvi vseh talcev iz Gaze. Izrazil je, da Romunija ostaja zavezana podpori prizadevanjem za trajen mir na Bližnjem vzhodu.

Izraelske sile so zasedle ladje s tujimi aktivisti, ki so prevažale pomoč v Gazo, med njimi je bila tudi Greta Thunberg, in jih prepeljale v izraelsko pristanišče. Aretacije so povzročile obsodbe in proteste. Koalicija Freedom Flotilla je napovedala, da bo v Gazo odplulo še 11 ladij. Donald Trump je pripravil načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki pa je naletel na kritike.

Izraelska mornarica je ustavila floto propalestinskih aktivistov, ki je plula proti Gazi. Med približno sto aktivisti, ki so bili na krovu okoli 50 ladij, so bili tudi Greta Thunberg, vnuk Nelsona Mandele in evropski poslanci. Aktivisti trdijo, da je Izrael začel ustavljati plovila, medtem ko so izraelske sile potrdile, da so ladje 'varno ustavljene'.

Načrt ameriškega predsednika Trumpa za Gazo je sprožil različne odzive. Medtem ko so arabske države in države Bližnjega vzhoda načeloma pozdravile načrt, so palestinske frakcije izrazile ostro zavrnitev in skepticizem. Izrael naj bi še vedno oviral sodelovanje Združenih narodov pri zagotavljanju humanitarne pomoči v Gazi, kljub predvideni vlogi ZN v Trumpovem načrtu. Ob tem se nadaljujejo spopadi in ubijanje v Gazi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izjavil, da bi moral nekdanji ameriški predsednik Donald Trump končati v zaporu, če bo še naprej podpiral izraelsko ravnanje v Gazi, ki ga Petro označuje za "genocid". Petro je bil kritičen do Trumpovega stališča glede konflikta med Izraelom in Palestino.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

ZDA so preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih dejanj na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozival ameriške vojake, naj ne ubogajo ukazov predsednika Trumpa. Kolumbijski predsednik je odgovoril, da ukrep krši mednarodno pravo in pravila diplomatske imunosti. ZDA so Petrova dejanja označile za 'vnetljiva'.

Število smrtnih žrtev spopadov med zaporniki v zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju se je povečalo na najmanj 17. Nekatere žrtve so bile razkosane. Od leta 2021 je v oboroženih spopadih v ekvadorskih zaporih umrlo že 600 zapornikov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Komisija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev v Venezueli je poročala o povečanju zatiranja po predsedniških volitvah leta 2024. Poročilo, predstavljeno Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi, poudarja, da nobena nacionalna avtoriteta ni sposobna preprečevati, preganjati ali sankcionirati resnih kršitev človekovih pravic. Komisija je poudarila, da se je represija v Venezueli poglobila.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.

Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na več kot 27 let zapora zaradi načrtovanja državnega udara po volitvah leta 2022. Obsodba je bila izrečena po sojenju, ki je razdelilo državo. CBS News poroča, da je bil Bolsonaro spoznan za krivega poskusa ohranitve na oblasti s pomočjo udara.

Po obsodbi Jairja Bolsonara zaradi poskusa državnega udara so se pojavili različni odzivi. Njegov sin, senator Flávio Bolsonaro, je izrazil ogorčenje nad sodbo in napovedal, da je ne bodo sprejeli ter se bodo borili do konca. Lula da Silva je dejal, da vsak sodnik vidi, kar želi videti. Bolsonaro in njegovi zavezniki pa bodo morali plačati 30 milijonov realov zaradi uničenja 8. januarja.