Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Kanada in druge države so pozvale Izrael, naj poveča pretok humanitarne pomoči v Gazo, hkrati pa so poročali, da se Izrael premika k začasni ustavitvi več kot dvajset humanitarnih organizacij. Izraelske oblasti so napovedale, da nevladne organizacije, ki do srede ne bodo posredovale seznamov svojih palestinskih zaposlenih, po letu 2026 ne bodo mogle več delovati v Gazi.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Poročajo, da je CIA izvedla bombni napad na ozemlju Venezuele. Predsednik Trump je potrdil odgovornost ZDA za napad na, kot je dejal, objekt za trgovino z drogami. ZDA naj bi izvedle že 30 napadov v kampanji bombardiranja plovil pred novim letom. Pri napadu naj ne bi bilo žrtev.

Francoski uradniki so izjavili, da ni trdnih dokazov, ki bi podpirali ruske obtožbe o ukrajinskem napadu z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pariz meni, da so te obtožbe namenjene spodkopavanju prizadevanj za mir. Pojavljajo se vprašanja o naravi in lokaciji Putinove rezidence, ki naj bi bila napadena, saj naj bi imela obsežno posest in obrambni sistem.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega kopenskega napada na venezuelskem ozemlju, usmerjenega proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Trump je na novinarski konferenci pojasnil, da so ameriške sile v operaciji uničile moke in pristanišča, ki po njegovih besedah ne obstajajo več. Predsednik ZDA je ob tem opozoril, da se bodo tovrstni napadi nadaljevali vse do umika venezuelskega voditelja Nicolása Madura s položaja. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med državama, saj so predhodne akcije vključevale predvsem napade na plovila v mednarodnih vodah. Trump je poudaril, da je bil cilj napada uničenje logističnih točk, kjer se pripravljajo pošiljke prepovedanih substanc, čeprav konkretnih dokazov za te trditve javno ni predstavil. Akcija sledi seriji ameriških obtožb na račun Madurovega režima, ki ga Washington neposredno povezuje z organiziranim kriminalom in narkoterorizmom v regiji.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se v nedeljo sestala v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Trump je po pogovorih izrazil optimizem in poudaril, da sta državi zelo blizu mirovnemu sporazumu, čeprav je priznal, da vprašanje regije Donbas ostaja ena izmed najbolj zahtevnih in še nerešenih točk. Ukrajinski predsednik Zelenski je srečanje označil za uspešno in izpostavil, da so varnostna jamstva Združenih držav Amerike za Ukrajino praktično usklajena, pri čemer naj bi se predvidelo 15-letno obdobje sodelovanja. Kljub optimističnim izjavam obeh voditeljev konkretnih podrobnosti o usodi zasedenih ozemelj nista razkrila. Trump je navedel, da bo Evropa prevzela velik del odgovornosti za varnostna jamstva Ukrajini, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bi se morala vojna končati v najkrajšem možnem času. Mediji so poročali o sproščenem vzdušju, čeprav so nekateri opazili Zelenskijevo zadržanost ob Trumpovih izjavah o prihodnji vlogi Rusije pri obnovi države. Nemška vlada je že pozdravila prizadevanja ameriške administracije za dosego pravičnega miru, medtem ko se pogovori nadaljujejo z napovedanim novim obiskom Zelenskega v ZDA prihodnji teden.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Predsednik ZDA Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "zelo produktivnega". Trump je izrazil prepričanje, da si tako Zelenski kot Putin želita mirno rešitev konflikta v Ukrajini, in napovedal nadaljnje pogovore s Putinom po srečanju z Zelenskim. Cilj srečanja je iskanje mirovnega načrta za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, pri čemer Trump obljublja varnostne garancije in gospodarske koristi za Ukrajino.

Predsednik ZDA Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga je označil za "dobrega in zelo produktivnega". Namen srečanja je iskanje načinov za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj je potrdil pogovor in izrazil upanje na trajno rešitev konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na Floridi, kjer sta razpravljala o načrtu za mir v Ukrajini. Trump je dejal, da je bil dosežen velik napredek, približno 95%. Zelenski je izjavil, da je referendum ena od možnosti glede Donbasa. Kremelj je potrdil, da se je Trump pred srečanjem slišal s Putinom, vendar podrobnosti niso znane.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka, pevka in aktivistka za pravice živali Brigitte Bardot. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov.

Nekdanji direktor brazilske cestne policije, Silvinei Vasques, je bil aretiran na letališču v Asuncionu v Paragvaju, ko je poskušal pobegniti v Salvador s ponarejenim potnim listom. Vasques je bil obsojen zaradi vpletenosti v državno udarno zaroto, ki jo je vodil Jair Bolsonaro.

Glavna nagrada ameriške loterije Powerball v višini 1,81 milijarde dolarjev je bila izžrebana v Arkansasu. To je druga najvišja nagrada v zgodovini ameriških loterij. Najvišja nagrada doslej je bila 2,04 milijarde dolarjev, izplačana novembra 2022 v Kaliforniji.

Kandidatka vladajoče stranke Libertad y Refundación (Libre, levica), Rixi Moncada, je izjavila, da je Nacionalni volilni svet (CNE) "umoril našo krhko demokracijo" z razglasitvijo Asfure za zmagovalca. Moncada je razglasitev označila za "tujo vsiljevanje".

Otroci v Združenih državah Amerike že desetletja med božičem lahko pokličejo v vojaški poveljniški center Norad. Letos sta se na drugi strani linije oglasila tudi Donald Trump in prva dama Melania, pri čemer je Trump pogovore vodil na svojstven način.