Nekdanji guverner mehiške zvezne države Veracruz, Javier Duarte de Ochoa, je zaprosil za predčasno izpustitev iz zapora po osmih letih prestajanja kazni zaradi zločinskega združevanja in pranja denarja. Sodnica Ángela Zamorano Herrera preučuje možnost njegove predčasne izpustitve, saj je Duarte že prestal 95 % devetletne zaporne kazni. Tožilstvo je predstavilo 12 dokazov proti njemu, medtem ko je obramba predložila 24 dokazov in pričanj v njegovo korist. Sodnica bo odločitev sprejela naslednji teden.

Zvezna sodnica je blokirala napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Washington, D.C., ki jo je odredil predsednik Trump zaradi zatiranja lokalnega kriminala. Sodnica Jia Cobb, imenovanka nekdanjega predsednika Bidna, je razsodila, da je bila Trumpova razglasitev "izrednih razmer zaradi kriminala" nezakonita. Sodišče je zadržalo svojo odločitev do 11. decembra, kar omogoča nadaljevanje napotitve, medtem ko se Trumpova administracija pritožuje na pritožbeno sodišče.

Perujsko sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Martina Vizcarro na 14 let zapora zaradi korupcije, natančneje zaradi kaznivega dejanja pasivne podkupnine. Vizcarra, ki je Peru vodil med letoma 2018 in 2020, bo zaporno kazen služil hkrati s tremi drugimi nekdanjimi perujskimi predsedniki: Pedrom Castillom, Ollanto Humalo in Alejandrom Toledom.

Francosko kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja zaradi nezakonitega financiranja njegove kampanje za ponovno izvolitev leta 2012, kar je njegova druga dokončna obsodba. Sodišče bo odločilo o načinu izvršitve kazni, ki vključuje možnost nošenja elektronske zapestnice, s katero bi se izognil zaporu.

Poljska je bila izvzeta iz mehanizma solidarnosti v okviru migracijskega pakta Evropske unije. Ministri držav članic EU so se strinjali, da Poljska ne bo dolžna sprejeti migrantov ali plačati nadomestila.

Brazilski poslanci so sprejeli predlog zakona, ki bi lahko zmanjšal zaporno kazen Jairu Bolsonaru iz 27 let na približno dve leti, če bo zakon potrjen tudi v senatu. Glasovanje je potekalo v burnem ozračju.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji premierki Betssy Chavez, ki je obtožena poskusa državnega udara leta 2022.

Brazilski kongres je potrdil zakon, ki bi znižal kazen Jairu Bolsonaru zaradi poskusa državnega udara leta 2022. Predsednik Lula da Silva je napovedal, da bo zakon vetiral, saj meni, da mora Bolsonaro »plačati« za poskus spodkopavanja demokratičnih institucij. Kljub temu pa lahko kongres kasneje znova potrdi zakon in s tem preglasa predsednikov veto.

Bolivijsko vrhovno sodišče je razveljavilo 10-letno zaporno kazen nekdanji začasni predsednici Jeanine Áñez, ki je bila obsojena zaradi domnevnega državnega udara leta 2019. Sodišče je odredilo njeno takojšnjo izpustitev iz zapora v La Pazu.

Donald Trump je odredil preiskavo povezav med Jeffreyjem Epsteinom in vplivnimi demokrati, vključno z Billom Clintonom, ter večjimi bankami. Zahteva prihaja v času, ko so se pojavili novi e-mail sporočili Epsteina, ki so Trumpa prikazala v negativni luči, kar je sprožilo polemike in poskus preusmeritve pozornosti.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo argument Donalda Trumpa o »invaziji« na Združene države in mu prepovedalo uporabo zakona o sovražnikih tujcev iz leta 1798 za pospešitev deportacij migrantov, predvsem Venezuelcev.

Zvezno pritožbeno sodišče je ponovno odločilo, da Donald Trump ne more uporabiti zakona o tujih sovražnikih iz leta 1798 za pospešitev deportacij domnevnih članov venezuelskih tolp, ker ne gre za "invazijo ali plenilski vdor" tuje vlade.

Zvezni sodnik je odredil zaprtje imigracijskega centra 'Alligator Alcatraz' v Evergladesu na Floridi v 60 dneh, pri čemer je ugotovil kršitve okoljskih zakonov. Država Florida se je na to odločitev pritožila.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po približno treh tednih izpuščen iz zapora, kjer je prestajal petletno kazen zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pritožbeno sodišče v Parizu je odločilo, da bo lahko sojenje v zvezi z libijsko afero čakal na prostosti, vendar pod določenimi pogoji, vključno s prepovedjo zapuščanja države in srečevanja z ministrom za pravosodje. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot »izčrpavajoče« in »nočno moro«.

Pritožbeno sodišče v Parizu je odobrilo pogojni izpust nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je bil v zaporu La Sante od 21. oktobra. Sodišče je sprejelo zahtevo za njegovo izpustitev ob sodnem nadzoru, približno tri tedne po začetku prestajanja petletne zaporne kazni zaradi vpletenosti v kriminalno združbo.

Francosko delovno sodišče je odločilo, da mora Paris Saint-Germain (PSG) Kylianu Mbappéju plačati 60 milijonov evrov odškodnine zaradi neizplačanih plač in bonusov. Mbappé se je po prestopu v Real Madrid sprl z nekdanjim klubom glede milijonskih zneskov.

Britanski BBC se bo opravičil zaradi spornega urejanja govora Donalda Trumpa v dokumentarni oddaji Panorama. Predsednik BBC Samir Shah bo pisal poslancem in izrazil obžalovanje zaradi načina, kako je bil Trumpov govor, ki ga je imel na dan vdora v Kapitol 6. januarja 2021, prirejen. Generalni direktor BBC Tim Davie in vodja novic Deborah Turness sta odstopila s položajev po kritikah, da je BBC zavajajoče uredil govor, da bi ustvaril vtis, da je Trump izrecno spodbujal nerede na Kapitolu. Trump je odstopa pozdravil in BBC označil za 'pokvarjenega'. Zaradi škandala je Trump zagrozil s tožbo.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil izpuščen iz zapora La Santé v Parizu, potem ko je pritožbeno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, ki je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo moral počakati na pritožbeno obravnavo na prostosti. Sodišče mu je prepovedalo stike z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom in zapustitev države.

Nekdanja argentinska predsednica Cristina Kirchner je bila po navedbah obtožnice v velikem korupcijskem sojenju označena za glavno prejemnico podkupnin med letoma 2003 in 2015. Skupaj z 85 nekdanjimi uradniki in podjetniki naj bi bila vpletena v korupcijsko mrežo, ki je omogočala pridobivanje koristi in pogodb za javna dela.