Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila novo jedrsko križarsko raketo in se približuje njeni namestitvi v arzenalu oboroženih sil. Po Putinovih besedah naj bi raketa dosegla katero koli tarčo na svetu.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo Kia Sorento zaradi podstavljene domače bombe. Eksplozija se je zgodila v stanovanjskem naselju na ulici Jasenevaja. V eksploziji je bil ranjen 56-letni voznik, ki so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico. Preiskovalci so sprožili kazenski postopek in preiskujejo kraj dogodka, kjer zbirajo dokaze in izvajajo preiskave. Ne gre za prvi takšen incident v Moskvi, saj je v začetku decembra na Radužni ulici zgorel avtomobil po eksploziji.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Po smrti britanskega vojaka Georgea Hulyja je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova izjavila, da Velika Britanija pripravlja svoje prebivalstvo na morebitne prihodnje vojaške izgube v Ukrajini. Zaharova je dodala, da smrt vojaka Hulyja ni prva izguba britanskih vojakov v konfliktu, temveč prvo javno priznanje s strani Velike Britanije.

Posebni odposlanec Vladimirja Putina, Kiril Dmitrijev, je med pogovori v ZDA poudaril, da je rešitev konflikta v Ukrajini možna le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov. Rusija je obsodila poskuse spodkopavanja konstruktivnega dialoga z ZDA. Na pogovore je prinesel čokoladne bombone s Putinovimi citati, med drugim tudi citat "Ruske meje se nikjer ne končajo".

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da zaščitni ščit nad jedrskim reaktorjem v Černobilu, ki je bil poškodovan v napadu z dronom, ne more več preprečevati širjenja radioaktivnega sevanja. Direktorat za radiacijsko in jedrsko varnost Srbije je ponovil, da meritve v Srbiji ne kažejo na povečano radioaktivnost.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je pohvalil vezi svoje države z Rusijo in dejal, da so okrepljene s »skupno krvjo, življenjem in smrtjo v istem jarku«. Severna Koreja je razkrila tudi prvo jedrsko podmornico. Visoki predstavniki obeh držav so izrazili upanje za poglobitev sodelovanja.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili mirovni predlogi, usklajeni z ameriškimi uradniki, v kratkem predstavljeni Rusiji. Pogovori z zavezniki so prinesli določen napredek glede varnostnih jamstev za Ukrajino, vendar Rusija še vedno nasprotuje prisotnosti tujih sil v Ukrajini. Zelenski je osnutek mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Berlinu, označil za "zelo izvedljivega", kar kaže na možno prelomnico v pogajanjih.

Generalpodpolkovnik Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je bil ubit v avtomobilski eksploziji v južnem delu Moskve, v okrožju Jasenevo.

Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.

Po pet ur trajajočih pogovorih med Vladimirom Putinom in ameriškim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom v Moskvi, Rusija in ZDA nista dosegli napredka pri iskanju miru v Ukrajini. Kremelj je izjavil, da se mir ni približal, niti oddaljil, medtem ko so ZDA poročale o "nekakšnem napredku". Putin je ponovil, da je Rusija pripravljena na boj, če bo Evropa želela vojno.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

V eksploziji v Moskvi so umrli trije ljudje, med njimi dva prometna policista. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih smrtonosnega dogodka.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko, Kaja Kallas, je poudarila, da je treba pritisniti na Rusijo, ne na Ukrajino, žrtev agresije. Po njenih besedah je to nujno, če želimo preprečiti, da bi v nekaj letih ponovno izbruhnil nov oborožen konflikt.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

Evropski voditelji so izrazili zadržke glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, češ da je preveč naklonjen Moskvi in zahteva dodatno delo. Pripravljajo protipredlog, saj ZDA pospešujejo diplomatski pritisk. Ukrajinska delegacija se bo v Švici posvetovala z ZDA o možnostih za končanje vojne, medtem pa Rusija poroča o nadaljnjem napredovanju v vzhodni Ukrajini. Svetovalci iz Francije, Velike Britanije in Nemčije so se v Ženevi sestali s predstavniki EU, ZDA in Ukrajine, da bi razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu.