Vladimir Putin je ponovil grožnjo Evropi z vojno, če si jo ta želi. Generalni sekretar Nata pa je Putina ironično izzval glede njegovega videza v vojaških oblačilih, pri čemer je poudaril, da ga ni videl na fronti.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Rusija je v Belorusijo namestila najnovejši raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrsko orožje. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je sistem že na bojnem dežurstvu.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je konec lanskega leta načrtovala atentat na izraelsko ambasadorko v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Združene države Amerike in Izrael obtožujejo Iran načrtovanja atentata, vendar so mehiške varnostne službe zaroto preprečile. Trenutno ne obstaja nobena neposredna grožnja.

Madžarski premier Viktor Orban se je v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kjer sta razpravljala o zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo za Madžarsko in morebitni posredniški vlogi Budimpešte pri reševanju konflikta v Ukrajini. Orban je poudaril, da Madžarska sledi suvereni zunanji politiki in ni podlegla pritiskom glede sodelovanja z Rusijo.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

V oboroženem napadu na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo med praznovanjem Hanuke ubitih najmanj 12 ljudi, več pa ranjenih. Avstralski premier Albanese je dejal, da gre za teroristično dejanje in antisemitsko zlo. Izraelski premier Netanjahu je za napad okrivil avstralske oblasti in dejal, da pozivi k palestinski državi podžigajo antisemitizem. Predsednik črnogorske skupščine Mandić je izrazil sožalje in podporo Avstraliji in judovski skupnosti.

Po poročanju britanskega The Telegrapha se stotine srbskih militantov, ki so se od začetka ruske invazije odpravili v Ukrajino, da bi se borili na strani Rusije, pripravlja na nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Ta nova generacija srbskih nacionalistov naj bi predstavljala potencialno grožnjo za stabilnost v regiji.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Kremlj je pohvalil novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki jo je sprejel Donald Trump, in jo označil za skladno z rusko vizijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izrazil zadovoljstvo nad strategijo, medtem ko so ruski napadi v Ukrajini terjali štiri življenja.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

Estonija je začela nameščati prve betonske bunkerje na svoji jugovzhodni meji z Rusijo. To je ključna faza v izgradnji Baltiške obrambne linije, v sklopu katere načrtujejo postavitev 600 bunkerjev.

Članki obravnavajo možnost ruskega napada na NATO ozemlje, pri čemer izpostavljajo strateško pomembno, a demilitarizirano območje Svalbarda pod norveško suverenostjo. Mesto Longyearbyen, ki leži skoraj na pol poti med Severnim polom in ruskim polotokom Kola, kjer je sedež ruske jedrske flote, je potencialna točka udara. Obstaja celo simulacija, ki predvideva mesec in leto invazije.

Google je izdal nujno opozorilo vsem uporabnikom brskalnika Chrome, saj so potrdili, da potekajo hakerski napadi, ki izkoriščajo novo odkrito varnostno ranljivost CVE-2025-13223. Uporabnikom svetujejo takojšnjo posodobitev brskalnika, da se zaščitijo pred morebitnimi zlorabami.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

V Evropski uniji so izrazili skepticizem glede morebitnega srečanja med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Budimpešti, saj naj bi obstajala bojazen, da bo Kremelj ponovno izigral ameriškega predsednika. Prav tako naj bi bil po telefonskem pogovoru med Putinom in Trumpom ustavljen dogovor o dobavi Tomahawk raket Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa meni, da srečanje ponuja resnično možnost za mir v Ukrajini. Pojavljajo se vprašanja, kako bi lahko Putin prišel v Budimpešto kljub sankcijam in arestnim nalogom.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.