Vladimir Putin je zanikal rusko obstreljevanje jedrske elektrarne Zaporožje in za napade obtožil Ukrajino. Ponovil je propagandne narative in poskušal ustrahovati Zahod. Odzval se je tudi na Trumpove izjave o Rusiji kot 'papirnatem tigru' in opozoril na ponovno oboroževanje Evrope, pri čemer je zagrozil s protiukrepi. Sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da bi ruske rakete lahko dosegle tudi Rim ali London.

Po množičnem streljanju na plaži Bondi Beach, v katerem je umrlo 16 ljudi med judovskim praznovanjem, se Avstralija pripravlja na zaostritev zakonodaje o orožju. Policija je bila poklicana na Campbell Parade ob plaži Bondi Beach. Mediji so poročali o muslimanskem prodajalcu hrane, ki je reševal življenja.

V Beogradu je potekala seja Sveta za nacionalno varnost, ki jo je vodil predsednik Aleksandar Vučić. Uradnega razloga za sklic seje niso sporočili, Vučić pa je po seji izjavil, da je prišlo do velikih sprememb na področju energetske varnosti in napovedal datum začetka delovanja rafinerije.

Po tem, ko je Izrael podprl mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, je Trump dejal, da ima Hamas tri do štiri dni časa, da se odzove na predlog, ki naj bi privedel do prekinitve ognja in miru. Palestinske frakcije naj bi se nagibale k sprejetju Trumpovega načrta.

Napad na Bondi Beach ni zgolj teroristično dejanje, temveč razkriva težave Avstralije v zvezi z zakonodajo o orožju in naraščajočimi zalogami orožja ter antisemitizmom.

Dansko ministrstvo za obrambo je potrdilo veljavnost vojaške direktive iz leta 1952, ki danskim vojakom nalaga oborožen odpor v primeru poskusa zasedbe Grenlanda, in sicer tudi brez izrecnega ukaza vrhovnega poveljstva. Navodilo določa, da morajo enote uporabiti silo proti katerikoli tuji vojski, ki bi skušala prevzeti nadzor nad tem strateškim otokom, ne glede na to, ali gre za sovražno silo ali sile zaveznic, vključno z vojsko Združenih držav Amerike. Potrditev te stare direktive prihaja v času ponovnih geopolitičnih razprav o statusu Grenlanda in morebitnih interesih tujih velesil po nadzoru nad njegovim ozemljem. Dokument iz obdobja hladne vojne je bil zasnovan z namenom zagotavljanja takojšnjega odziva v primeru nenadne agresije, ko komunikacijske poti z dansko prestolnico morda ne bi delovale. Ministrstvo je poudarilo, da avtonomija vojakov pri odločanju o uporabi ognja ostaja ključni element danske obrambne strategije na Arktiki. Čeprav so Združene države Amerike ključna zaveznica Danske v okviru zveze NATO, direktiva jasno nakazuje, da nobena tuja sila nima pravice do enostranske zasedbe ozemlja pod dansko suverenostjo. To vprašanje je postalo še posebej aktualno po preteklih izjavah nekaterih ameriških predstavnikov o možnosti nakupa ali prevzema večjega vpliva nad otokom, kar Danska vztrajno zavrača kot kršitev svoje ozemeljske celovitosti.

Kim Čen Un je odredil svojim uradnikom, naj pospešijo proizvodnjo raket in artilerijskih izstrelkov ter zgradijo več tovarn za doseganje tega cilja. Poudaril je, da je sektor proizvodnje raket in izstrelkov izjemnega pomena za krepitev vojnega odvračanja.

Načrtovano srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom je bilo preloženo, a stiki med stranema se nadaljujejo, je sporočil pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov. Dodal je, da Moskva in Washington aktivno razpravljata o rešitvi ukrajinske krize in da so bile ugotovitve aljaškega vrha posredovane Kijevu.

V Nikšiću so aretirali dva moška, osumljena kraje opreme za namakanje, povzročitve hudih telesnih poškodb in kraje vozila. Policisti so prijeli tudi moškega, ki je oviral in omalovaževal policiste med opravljanjem službene dolžnosti v Podgorici. Med preiskavo so zasegli skoraj 47.000 kosov pirotehničnih sredstev.

V sobotnih večernih urah so zaradi prijave o podstavljeni eksplozivni napravi evakuirali nakupovalno središče Lumini v Donjem Knegincu pri Varaždinu. Incident se je zgodil v času največje gneče, ko je bilo v centru veliko obiskovalcev. Policija je takoj po prejetju obvestila izpraznila objekt in zavarovala območje. Na prizorišču so posredovale vse interventne službe, policijski strokovnjaki za protieksplozijsko zaščito pa so nemudoma začeli s temeljitim pregledom prostorov. Po podatkih varaždinske policijske uprave so bili postopki izvedeni skladno s protokoli za zagotavljanje varnosti državljanov. Preiskava o izvoru grožnje in identiteti storilca še poteka, medtem ko so dostopi do trgovskega centra ostali zaprti do zaključka vseh varnostnih preverjanj.

Latvija je uspešno končala gradnjo 280 kilometrov dolge varnostne ograje z bodečo žico na svoji vzhodni meji z Rusijo, je sporočila državna agencija za upravljanje nepremičnin. Projekt predstavlja ključni del prve faze vzpostavljanja fizične pregrade, ki je namenjena okrepitvi nadzora nad zunajne meje Evropske unije in preprečevanju nezakonitih prehodov. Latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis je ob zaključku del izpostavil, da postavitev ograje pomeni pomemben prispevek k nacionalni varnosti in zaščiti prebivalstva. Kljub dokončanju fizične pregrade se dela na mejnem območju nadaljujejo, saj načrt do leta 2026 predvideva še namestitev dodatne infrastrukture, vključno s sodobnimi nadzornimi sistemi in senzorji. Ukrep odraža zaostrene varnostne razmere v baltski regiji in prizadevanja države za omejitev hibridnih groženj.

Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Rusija odločno odgovorila na morebitno napotitev evropskih vojaških sil v Ukrajino ali uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Poudaril je, da ideja o vojni z Evropo ne obstaja, vendar se bodo odzvali na vsako sovražno dejanje.

Po napadu v Siriji, ki ga ZDA pripisujejo Islamski državi, v katerem so bili ubiti dva ameriška vojaka in civilni prevajalec, je ameriški predsednik Donald Trump obljubil povračilne ukrepe. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva je skupino napadel osamljen strelec, ki so ga identificirali kot borca Islamske države.

Po obtožbah, da je Hamas kršil prekinitev ognja s streljanjem na izraelske vojake v Rafi, je izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil takojšnje in močne napade na območje Gaze. Forum družin talcev je zahteval nujen sestanek z Netanjahujem zaradi kršitev premirja s strani Hamasa.

Na plaži Bondi v Sydneyju je prišlo do streljanja, v katerem je po poročanju nekaterih medijev umrlo najmanj 10 ljudi. Avstralska policija je aretirala dve osebi in pozvala javnost, naj se izogiba območju. Po poročilih naj bi naoruženi napadalci streljali na ljudi, ki so praznovali Hanuko.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike po tridesetih letih znova začele testirati jedrsko orožje. To naj bi storile, da bi bile enake Rusiji in Kitajski, glede na njihove programe testiranja.

Izraelske oblasti so od Hamasa preko Mednarodnega komiteja Rdečega križa prejele truplo talca. Izraelska vojska je identificirala posmrtne ostanke, ki jih je vrnila islamistična skupina Hamas in Islamski džihad, kot truplo izraelskega in argentinskega državljana, ki je bil ubit med napadom.