Dmitrij Peskov je opozoril, da se bo Evropa soočila z resnimi posledicami, če bo zasegla zamrznjeno rusko premoženje. Opozorilo je podal v izjavi za časnik Izvestija.

Britansko obrambno ministrstvo preiskuje poročila, da so ruski hekerji vdrli v sistem in ukradli več sto občutljivih vojaških dokumentov, ki so nato bili objavljeni na dark webu. Med ukradenimi podatki naj bi bile informacije o bazah Kraljevega vojnega letalstva in Kraljeve mornarice. Napad naj bi prizadel do 272.000 vojakov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je opozoril na vse pogostejše govorice o možnih preventivnih udarih NATA na Rusijo. Poudaril je, da bi takšni udari lahko povzročili še močnejši odziv Rusije, vključno z uporabo taktičnega jedrskega orožja. Vučić je napovedal tudi iskanje alternativnih virov plina za Srbijo.

Izgnani ruski oligarh Mihail Hodorkovski je izjavil, da Putin pošilja signale, da je pripravljen doseči dogovor s Trumpom glede Ukrajine. Zelenski je zavrnil možnost prepustitve dodatnih neokupiranih ozemelj Rusiji in izrazil pripravljenost za srečanje s Trumpom in Putinom. Obtožil je Rusijo, da zavlačuje prizadevanja za končanje spopadov v Ukrajini.

V rafineriji MOL na Madžarskem, ki predeluje rusko nafto, je izbruhnil požar. Podjetje bo preučilo potrebo po uporabi strateških rezerv surovin. Prišlo je tudi do incidenta v rafineriji v Romuniji, kjer prav tako predelujejo rusko nafto.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Satelitski posnetki ruske baze strateškega letalstva Engels 2 so pokazali prisotnost več kot 130 tovornjakov na parkirnih površinah za letala, kar sproža vprašanja o namenu te aktivnosti. Opazovanja nakazujejo na morebitne priprave na nove operacije ali pa gre za poskus prikrivanja pravega stanja v bazi.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Donald Trump je med spori glede obrambnih izdatkov zagrozil Španiji z izključitvijo iz Nata, ker naj bi bila edina država Nata, ki zavrača povečanje obrambnih izdatkov na 5 % BDP. Trump naj bi to izjavil v četrtek.

Donald Trump je ukazal obrambnemu ministrstvu, naj nemudoma ponovno začne testiranje jedrskega orožja po 30-letnem premoru. Kremelj je napovedal odgovor, če bodo ZDA kršile moratorij na jedrske poskuse. Strokovnjak Oleh Rybachuk meni, da Trumpov ukaz postavlja Putina v slabši položaj.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Avstralski premier Anthony Albanese je zavrnil Netanjahujevo izjavo, da je priznanje Palestine spodbudilo napad v Sydneyju. Netanjahu je avstralsko vlado pozval k učinkovitejšim ukrepom proti antisemitizmu po streljanju na praznovanju Hanuke v Sydneyju, kar je še zaostrilo diplomatske napetosti med državama.

V zgodnjih jutranjih urah je v grškem mestu Menidi prišlo do streljanja med tujimi državljani. Med spopadom je bil en moški ustreljen v nogo in prepeljan v bolnišnico Agia Olga, kjer so ugotovili, da ni v smrtni nevarnosti. Policija preiskuje incident.

Izraelska vojska je obtožila Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja s topniškimi napadi in streljanjem ostrostrelcev. ZDA so opozorile na načrtovani 'takojšnji' napad Hamasa na palestinske civiliste. Pojavljajo se tudi poročila o spopadih med Hamasom in različnimi klani.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Izraelski uradniki so potrdili, da so bili posmrtni ostanki Hadarja Goldina, častnika, ubitega med vojno v Gazi leta 2014, vrnjeni v Izrael. Združene države so prevzele vodilno vlogo v operacijah za prekinitev ognja v Gazi, zaradi česar je Izrael potisnjen na stranski tir v Civilno-vojaškem koordinacijskem centru (CMCC) v Kiryat Gatu. Združeni arabski emirati verjetno ne bodo sodelovali v stabilizacijskih silah v Gazi.

Po smrtonosnem streljanju v Yalovi, v katerem so bili ubiti trije policisti, so v Turčiji aretirali 110 osumljencev za povezave z Islamsko državo na 114 lokacijah v Istanbulu. V Siriji je ameriška vojska sporočila, da je bilo ubitih ali ujetih skoraj 25 borcev Islamske države, po zasedi, v kateri sta umrla dva ameriška vojaka in pogodbenik.

Madžarski premier Orbán Viktor je v prazničnem intervjuju za Magyar Nemzet poudaril, da si Madžarska prizadeva za mir, medtem ko Bruselj spodbuja vojno. Opozoril je, da je možnost vojne v Evropi vse bolj realna. Viktor je spregovoril tudi o stanju madžarskega gospodarstva in izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija.