Uradni dokumenti razkrivajo, da je radioaktivna voda iz baze za jedrsko orožje v Veliki Britaniji iztekla v morje zaradi večkratnih zlomov dotrajanih cevi. Vojska naj bi poskušala prikriti incident.
Zagrebška policija je potrdila, da je prejela prijavo o streljanju na šolskem igrišču na Ravnicah ob 20.36. Priče so povedale, da so otroci v paniki bežali, policija pa preiskuje vse okoliščine in pregleduje posnetke nadzornih kamer.
Predsednik Milanović je po vojaškem mimohodu ob 30. obletnici operacije Oluja poudaril, da je Hrvaška edina, ki ji je resnično mar zanjo, in da slavi svoje zmage. Črnogorski minister za obrambo Dragan Krapović je prepovedal udeležbo predstavnikov svojega ministrstva in vojske na mimohodu v Zagrebu, ker je ocenil, da je tema v Črni gori posebej občutljiva.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je na Braču srečal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Urad hrvaškega predsednika o srečanju ni izdal uradnega sporočila. Orban že več let dopustuje na Braču.
Hrvaška policija je včeraj rešila državljanko Srbije in njenega otroka, ki sta se s supanjem znašla v težavah zaradi močne burje in visokih valov med Crikvenico in Krkom. Nacionalna centrala za usklajevanje reševanja na morju je posredovala po prejemu obvestila.
Rusija bo v prihodnjih letih okrepila svoj jedrski ščit zaradi velikih groženj, s katerimi se srečuje, je dejal Aleksej Lihačov, vodja ruske državne jedrske korporacije Rosatom. Rusija in Združene države Amerike posodabljata svoja jedrska arzenala, vključno s sistemi za zaznavanje in prestrezanje prihajajočih jedrskih raket.
Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović je pohvalil profesionalnost varnostnih služb in tistih iz urada predsednika republike pri obravnavi nedavnega incidenta na Pantovčaku, poudaril je, da nihče ni bil ogrožen. Obenem je napovedal preiskavo piramidne prevare, na katero pristojni opozarjajo že dlje časa, v kateri je na tisoče Hrvatov ostalo brez vloženega denarja.
Rusija je izrazila pripravljenost za pogovore z ZDA o jedrskem gorivu v jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini. Vodja ruske državne jedrske družbe Rosatom, Aleksej Lihačov, je izjavil, da je podjetje pripravljeno razpravljati z ameriškim podjetjem Westinghouse o tem vprašanju.
Poljska vlada je sporočila, da so sestreljeni droni prišli iz Rusije, kar je prvi takšen primer na ozemlju Nata. Zaradi vse pogostejših vdorov dronov v poljski zračni prostor je Poljska zaprosila za posvetovanja z Natom. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da je incident nevaren precedens za Evropo in poziva k odločnemu odzivu. Obstajajo indici, da je Rusija namerno kršila poljski zračni prostor.
Črna gora je preko Evroatlantskega centra za koordinacijo odziva na nesreče zaprosila Nato za mednarodno pomoč pri gašenju gozdnih požarov iz zraka. Požari se še naprej širijo, tudi v okolici Podgorice, kjer je zgorelo več hiš.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da se Poljska ne bo pustila ustrahovati z ruskimi droni, s čimer je poudaril dolgo zgodovino države pri upiranju tujim grožnjam. Analize tudi kažejo, da Kremelj uporablja strategijo eskalacije proti Zahodu s pomočjo dronov in raket, usmerjenih proti ciljem v Ukrajini in Poljski.
NATO se je odzval na izjave Milorada Dodika in opozoril, da je vsaka grožnja s secesijo destabilizacijska in nevarna. Izrazil je podporo Bosni in Hercegovini ter njenim državnim institucijam, prav tako pa tudi podaljšanju mandata operacije EUFOR Althea v okviru Berlinskega sporazuma.
Srbskega predsednika Aleksandra Vučića je v Pekingu sprejel kitajski predsednik Si Džinping. Vučić se mu je zahvalil za podporo Kitajske, posebej v težkih trenutkih za Srbijo. Napovedal je številne sestanke srbske delegacije s kitajskim vodstvom.
Nepal se ponovno sooča s politično nestabilnostjo, saj je v zadnjih 17 letih zamenjal že 14 vlad. Protesti, ki jih vodi generacija Z, so se razširili po vsej državi zaradi korupcije in prepovedi družbenih omrežij. Protesti so bili nasilni, umrlo je najmanj 14 ljudi, na stotine pa je bilo ranjenih.
Na Finskem se je začelo sojenje kapitanu in dvema častnikoma tankerja Eagle S, ki jih obtožujejo, da so konec leta 2024 pretrgali pet podmorskih napajalnih in telekomunikacijskih kablov v Finskem zalivu. Preiskovalci trdijo, da je tanker med plovbo iz Rusije po dnu morja vlekel sidro in pretrgal štiri internetne kable ter električni kabel, ki povezuje Finsko in Estonijo.
Premier Andrej Plenković je v nedeljo v Sinju zanikal, da bi Hrvaška trgovala z orožjem z Izraelom, s čimer se je odzval na poziv predsednika Zorana Milanovića vladi, naj prekine trgovino z orožjem in vojaško opremo s to državo. Plenković je dodal, da je sodelovanje pri nabavi orožja izključno v pristojnosti vlade in Ministrstva za obrambo. Opozoril je tudi na izrazito slabe in zaskrbljujoče razmere v Gazi ter poudaril, da mora EU omogočiti dostavo humanitarne pomoči in dostojanstveno življenje vsem, ki tam živijo.
Aleksandar Vučić je izjavil, da Hrvaška, Albanija in Kosovo oblikujejo vojaško zavezništvo proti Srbiji, vendar ni specificiral, na katero zavezništvo natančno misli. Domnevno je mislil na deklaracijo o obrambnem sodelovanju, ki so jo te države podpisale marca. Kljub temu je poudaril, da Srbija nikogar ne bo napadala, temveč krepi svojo vojsko za zaščito svojega ozemlja.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med obiskom na Kitajskem poudaril pomen srečanj s kitajskimi podjetji za iskanje boljših rešitev za srbske državljane. Vučić se ni udeležil strateškega foruma na Bledu, kjer so evropski voditelji razpravljali o širitvi Evropske unije. V Pekingu je prisostvoval obeležitvi 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni in se srečal s kitajskim predsednikom. Fotografije Vučića na dogodku so sprožile različne odzive.
Rusija je obtožila Veliko Britanijo, da si prizadeva za podaljšanje prelivanja krvi v Ukrajini, in trdi, da britanska vlada ni zainteresirana za rešitev situacije. Ruski predstavniki pri Združenih narodih so tudi izjavili, da zahodne države vse manj pogosto sklicujejo seje Varnostnega sveta Združenih narodov o Ukrajini, ker naj bi postajala 'gnusna politika' Kijeva vse bolj očitna.
Tri arabske države so se pridružile skupini štirinajstih drugih držav, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, v pozivu Hamasu, naj preda orožje in prepusti nadzor nad območjem Gaze. Ta poteza brez primere odraža naraščajoči mednarodni pritisk na Hamas.