Volodimir Zelenski je izjavil, da si želi mir, a vztrajno obstreljevanje Ukrajine kaže, da si Vladimir Putin želi nadaljevanje vojne. Putin je dejal, da bo Rusija z orožjem dosegla svoje cilje, če Ukrajina ne bo želela miru. Medtem je Rusija napadla Kijev, zaradi česar je 50.000 domov ostalo brez elektrike.

Po srečanju med ameriškimi in ruskimi predstavniki v Moskvi je Kremelj sporočil, da je Putin sprejel nekatere ameriške predloge za rešitev konflikta v Ukrajini, medtem ko je druge zavrnil. Rusija ostaja pripravljena na nadaljnja pogajanja z ZDA, kljub temu, da kompromis še ni dosežen. Tiskovni predstavnik Kremlja je zanikal, da bi Putin zavrnil celoten ameriški mirovni načrt.

V Berlinu so potekala pogajanja o Ukrajini, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in evropski partnerji. Razpravljali so o možnostih premirja in prihodnosti Ukrajine, vendar izid pogajanj ostaja negotov. Evropa stoji ob strani Ukrajini, saj Trumpovi ljudje niso več zavezniki. Merz želi zaščititi ukrajinskega predsednika pred njimi.

Poročajo, da so diverzanti pripravljali atentat na sekretarja Sveta za varnost Ruske federacije, Sergeja Šojguja. Imena visokega uradnika, ki naj bi bil tarča napada, pred tem niso razkrili. Varnostne sile so preprečile izvedbo atentata.

Madžarski premier Viktor Orban je označil nadaljnje financiranje Ukrajine s strani Evropske unije za nevarno idejo, ki spodbuja nadaljevanje vojne z Rusijo in jo celo označil za »objavo vojne«. Ursula von der Leyen pa je poudarila, da voditelji EU ne bodo zapustili vrha v Bruslju, dokler ne bo sprejeta odločitev o financiranju Ukrajine.

Ukrajinska vojska je uradno potrdila, da je z ameriškimi raketami ATACMS napadla vojaške cilje na ruskem ozemlju. To je prvi uradno priznani napad te vrste po mesecih omejitev, ki jih je uvedel Pentagon. Za tovrstne napade bi Ukrajina teoretično potrebovala dovoljenje Donalda Trumpa.

V Moskvi sta bila ubita dva policista, ki sta sodelovala v vojni proti Ukrajini. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je prevzela odgovornost za napad. Policista sta bila likvidirana v Jelecki ulici, sodelovala pa sta tudi pri mučenju ukrajinskih vojnih ujetnikov. V bližini kraja dogodka je bil pred tem razstreljen avtomobil ruskega generala Fanila Sarvarova, ki se je boril proti Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

V Moskvi je bil v ponedeljek ubit general ruskega generalštaba Fanil Sarvarov, ko je pod njegovim avtomobilom eksplodirala bomba. Ruske oblasti so sprožile preiskavo in med možnimi vzroki omenjajo tudi vpletenost ukrajinskih specialnih služb. Sarvarov je bil vodja oddelka za operativno usposabljanje v ruskem generalštabu.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Ukrajina je ZDA poslala odziv na zadnji mirovni predlog, ki ga je pripravila ameriška administracija. Predsednik Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina ZDA v sredo predala posodobljene mirovne predloge. To se je zgodilo pred nujnimi pogovori z voditelji in uradniki iz koalicijskih partnerjev.

Svetovalec Vladimirja Putina je ocenil predloge Ukrajine in Evrope glede mirovnega sporazuma kot nekonstruktivne. Rusija bo ocenila, kaj lahko sprejme iz predlogov ZDA po pogovorih v Miamiju. Ruske sile so vdrle v regijo Sumi in odpeljale okoli 50 civilistov v Rusijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rute, meni, da je Vladimir Putin glavna ovira za mir v Ukrajini. ZDA so ocenile pogovore z Ukrajino in Evropo o končanju vojne kot konstruktivne.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval zaveznike v "koaliciji voljnih", da okrepijo ukrajinske zmogljivosti orožja dolgega dosega, s čimer naj bi pritisnili na Rusijo za pogajanja o končanju vojne. Hkrati pa ukrajinska prostovoljka Marija Berlinska opozarja, da ukrajinska fronta razpada in da lahko Oružane sile Ukrajine izgubijo ključna mesta, kot so Pokrovsk, Pavlograd, Volnjansk, Zaporožje, Dnjepropetrovsk, Sumi in Harkov. Zelenski se je v Londonu zahvalil evropskim voditeljem za podporo in poudaril, da Rusija izkorišča mraz kot orožje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Kremlj je poudaril pomembnost razumevanja rezultatov dela ZDA in Ukrajine po nedavnih rusko-ameriških pogajanjih v Moskvi. Dmitrij Peskov je izjavil, da delo na mirovnem sporazumu ne more potekati v celoti javno. Rusija je ponoči proti Ukrajini poslala 149 dronov, pri tem je ena oseba umrla, več pa je bilo ranjenih.

Madžarski minister za obrambo Kristóf Szalay-Bobrovniczky je izjavil, da je Ukrajina z vojaškega vidika izgubila vojno. S tem je ponovil stališča, ki jih je izrazil že lani glede vojne in stališča madžarske vlade.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Ukrajina je izrazila pripravljenost za nadaljevanje z mirovnim sporazumom, ki ga podpirajo ZDA. Obenem je sporočila, da je dosegla »skupno razumevanje« z Združenimi državami glede mirovnega predloga za končanje vojne z Rusijo. Obstaja možnost srečanja med Zelenskim in Trumpom do konca novembra. Trump je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o končanju vojne v Ukrajini.