APDEJT.si

Pentagon je v petek sporočil, da je približno 1.700 vojakov ameriške vojske vključilo v operacije za nadzor imigracije in pomoč pri izvajanju zakonov o priseljevanju. Ti vojaki so bili dani pod poveljstvo guvernerjev zveznih držav, da bi podprli imigracijske službe pri nalogah na meji.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal, da bo Nemčija do leta 2030 vložila 35 milijard evrov v vesoljsko varnost. Pistorius je dejal, da ruski sateliti v vesolju sledijo satelitom, ki jih uporablja tudi Bundeswehr. Zaradi tega bo Nemčija v prihodnjih petih letih namenila sredstva za vzpostavitev "varnostne arhitekture" v vesolju.

Rusija je med vojaškimi vajami Zapad 2025 v Barentsovem morju izstrelila hipersonično križarsko raketo Zircon. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je raketa zadela cilj z neposrednim udarcem. Zircon ima domet 1000 km in doseže hitrost 10-krat večjo od hitrosti zvoka.

Dmitrij Medvedev je ponovno zagrozil z jedrskim orožjem, tokrat kot odgovor na izjave ukrajinskega predsednika Zelenskega, pri čemer je poudaril, da pred tem orožjem ni zaklonišča. Ukrajinska vojska je poročala, da je sestrelila rusko letalo Su-34 v Zaporoški oblasti, dronovi pa naj bi zadeli ruske luke v Novorosijsku in Tuapseju. Zaradi ruskih napadov je v Černigovu ostalo 30.000 ljudi brez elektrike. Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Nemčija je napovedala, da bo Ukrajini dobavila protiletalski sistem Patriot, vendar bo njegova dobava in primopredaja trajala najmanj šest do osem mesecev. Sistem je ključnega pomena za obrambo pred zračnimi napadi.

Donald Trump je med obiskom savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Washingtonu Savdsko Arabijo razglasil za ključnega zaveznika ZDA izven Nata in z njo podpisal varnostni sporazum, ki bo olajšal transferje.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbske (MUP) je izdalo opozorilo državljanom glede povečanega števila lažnih sporočil, ki se širijo prek aplikacije Telegram. Ta sporočila vsebujejo zlonamerne povezave, ki vodijo na spletne strani za spletno ribarjenje (phishing) in so namenjene kraji osebnih podatkov. Med pogostimi prevarantskimi sporočili je tudi tisto z vsebino »Na spletni strani so vaše slike«, ki prav tako vključuje povezavo. MUP svetuje, naj se sumljivih povezav nikakor ne odpira.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Izrael, medtem ko je Izrael okrepil napade na severno Gazo, pri tem porušil visoko zgradbo in ubil najmanj 12 Palestincev. Benjamin Netanjahu je kljub kritikam opozoril Katar, naj izžene ali preganja voditelje Hamasa, sicer se bo soočil z izraelsko akcijo.

Ena najmočnejših vojaških sil na svetu, Kitajska ljudska osvobodilna vojska (PLA), se je znašla sredi novega vala čistk. Iz javnosti je izginilo več kot 20 visokih častnikov, vključno z obrambnim ministrom, kar je jasen znak resnosti ambicij kitajskega predsednika Xija Jinpinga. Xi je namreč vojski ukazal, naj bo do leta 2027, ko PLA praznuje 100. obletnico ustanovitve, »pripravljena na uspešno invazijo na Tajvan«. Čeprav to ne pomeni nujnega napada na Tajvan v tem letu, kaže na odločnost Xijevih načrtov in pomeni tudi obsežno modernizacijo vojske, kot je izpostavil bivši direktor Cie Bill Burns.

Avstralska vlada je napovedala, da bo Ukrajini v okviru paketa pomoči v vrednosti 245 milijonov avstralskih dolarjev (160 milijonov ameriških dolarjev) dobavila tanke M1A1 Abrams. Pomoč je namenjena obrambi Ukrajine pred Rusijo.

Kitajska bo gostila severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in ruskega predsednika Vladimirja Putina na vojaški paradi v Pekingu, ki bo potekala ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Kitajski ambasador v Moskvi je srečanje med Putinom in Xi Jinpingom označil za prelomnico, ki bo okrepila odnose med državama. Pričakuje se, da bo parada potekala na Trgu nebeškega miru, udeležilo pa se je bo več kot 20 tujih voditeljev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Vladimir Putin in Kim Džong Un bosta prisostvovala vojaški paradi v Pekingu ob obeležitvi konca druge svetovne vojne. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da se bo parade udeležilo 26 tujih voditeljev držav in vlad, med njimi pa ni pomembnih zahodnih voditeljev ali voditeljev iz Evropske unije, razen slovaškega premierja Roberta Fica.

Po izraelskem napadu na Katar so se v državah Perzijskega zaliva okrepili pozivi k regionalnemu sodelovanju in skupni obrambi, kar je sprožilo razprave o morebitni ustanovitvi "islamskega Nata". Pobuda naj bi bila odziv na zaznano potrebo po zaščiti pred varnostnimi tveganji in zmanjšanju odvisnosti od ZDA.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.