Ahmed al-Ahmed, rojen v Siriji in živeč v Avstraliji, je prejel ček v vrednosti 2,5 milijona dolarjev, ki so bili zbrani v znak podpore za njegovo hrabrost, ko je obvladal enega od napadalcev na plaži Bondi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi morali biti evropski voditelji in Ukrajina pripravljeni na neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA ne bi uspela. Macron meni, da je napočil čas za obnovitev dialoga s Putinom, da bi našli okvir za ponovno vzpostavitev pogovorov. Poudaril je, da mora biti Evropa vključena v pogajalski proces za trajen in pravičen mir.

Predstavniški dom ameriškega Kongresa je sprejel Zakon o demokraciji in blaginji Zahodnega Balkana, ki kritizira stanje demokracije, volilne procese in korupcijo v Srbiji. Zakon, del širšega Zakona o avtorizaciji nacionalne varnosti za leto 2026, predvideva sankcije za politične voditelje, vpletene v korupcijo. Bela hiša je napovedala, da bo predsednik Trump zakon podpisal, ko bo potrjen v Senatu.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

V Podgorici so aretirali šestnajstletnika zaradi pisanja grafitov na poslopju ambasade Bosne in Hercegovine in na Trgu Argentine. Grafiti so vsebovali sporočila, ki veličajo vojne zločine v Srebrenici, simbole sovražnega govora in nacistične simbole. Tožilstvo je zoper njega podalo kazensko ovadbo zaradi suma spodbujanja nacionalne, rasne in verske mržnje.

Francoski kmetje so se zjutraj zbrali pred rezidenco predsednika Emmanuela Macrona in njegove žene Brigitte v Le Touquetu, da bi izrazili svoje nezadovoljstvo s kmetijsko politiko Francije in sporazumom EU–Merkosur. Proteste je organizirala največja francoska kmetijska federacija FNSEA.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je zavrnila zahtevo Srbske demokratske stranke (SDS) za ponovno štetje glasov na 140 voliščih v Doboju, Zvorniku, Laktaših, Bratuncu, Prijedoru, Ugljeviku, Višegradu in Kozarski Dubici. S tem je Siniša Karan uradno potrjen kot predsednik Republike Srbske.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost glede načrtovanih volitev v Ukrajini in opozoril na možnost, da bo Zahod poskušal orkestrirati njihov izid. Lavrov se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o nujnosti izvedbe volitev v Ukrajini in dodal, da je Rusija pripravljena na vse scenarije.

Papež Leo je za novega nadškofa New Yorka imenoval škofa Ronalda Hicksa, ki ima izkušnje z državami, od koder so milijoni emigrirali v Združene države Amerike. To imenovanje nakazuje na morebiten ostrejši pristop škofov glede imigracije in morda tudi do Trumpove politike.

Srbski minister za informiranje in telekomunikacije Boris Bratina je v televizijski oddaji na režimski televiziji Informer izrekel škandalozne izjave o Hrvaški in Hrvatih. Dejal je, da bi morala Hrvaška biti kaznovana z odvzemom ozemlja, podobno kot Ukrajina. Njegove izjave so sprožile številne odzive.

Predsednica Hrvaškega nacionalnega sveta v Srbiji (HNV), Jasna Vojnić, je izjavila, da so Hrvati v Srbiji in Srbi na Hrvaškem most med državama. Poudarila je, da Hrvati v Srbiji niso problem, temveč vir, in pozvala Srbijo k partnerstvu s Hrvaško in spoštovanju hrvaške manjšine. Vojnić je dejala, da Hrvaška ni sovražnik Srbije, ampak partner, s katerim deli zgodovino in prihodnost.

Srbska demokratska stranka (SDS) je sprejela odločitev, da bo Branko Blanuša, ki je že kandidiral na predčasnih volitvah, ponovno kandidat za predsednika Republike Srbske na splošnih volitvah leta 2026. SDS bo s tem predlogom nagovoril tudi druge opozicijske stranke.

V albanskem parlamentu so se poslanci opozicije spopadli s policijo in varnostniki med zasedanjem, na katerem so glasovali o izbiri novega albanskega varuha človekovih pravic. Do spopadov je prišlo zaradi več tednov trajajočih napetosti in obtožb o korupciji zoper namestnico premierja Edija Rame, Belindo Balluku, in druge uradnike.

V Bruslju so se zaostrili protesti več tisoč kmetov proti sporazumu EU-Mercosur, med katerimi so potekali spopadi s policijo. Policija je proti protestnikom, ki so uporabljali pirotehniko in metali krompir, uporabila vodni top in solzivec. Evropskim uslužbencem je bilo svetovano, naj se izogibajo oknom.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina potrebuje evropsko odločitev o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja pred koncem leta. Poudaril je, da je Ukrajina v večji nevarnosti kot Belgija, če do dogovora ne pride. Belgija še naprej izraža zadržanost glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, pri čemer kot razlog navaja vprašanja nacionalne varnosti in možnost vojaškega ustrahovanja. Kljub temu evropski voditelji iščejo načine za financiranje ukrajinskih vojnih prizadevanj.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obvestila voditelje EU, da je podpis trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosur preložen na januar. Odločitev je bila sprejeta po protestih evropskih kmetov v Bruslju.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v božičnem nagovoru iz Bele hiše kritiziral svojega naslednika Joeja Bidna in zatrdil, da še vedno popravlja "nered", ki mu ga je Biden zapustil. Poudaril je tudi svoje dosežke.

Nekdanji posebni tožilec ministrstva za pravosodje, Jack Smith, je bil zaslišan za zaprtimi vrati s strani republikancev v predstavniškem domu glede svojih preiskav Donalda Trumpa. Smith je zavrnil namigovanja o političnem vplivu na pregon Trumpa in prevzel polno odgovornost za kazenske postopke, pri čemer je izjavil, da bi preganjal katerega koli nekdanjega predsednika, ne glede na strankarsko pripadnost.