APDEJT.si

Stranka HDZ 1990 je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščanja mednacionalnih in verskih incidentov, uperjenih proti Hrvatom v osrednji Bosni in Hercegovini. Pozvali so mednarodno skupnost, vključno z Uradom visokega predstavnika in Delegacijo Evropske unije, naj se vključi v umirjanje razmer in prispeva k ohranjanju stabilnosti ter mednacionalne strpnosti, kar je ključno za Bosno in Hercegovino in celotno regijo.

Zunanja ministra Rusije in Sirije, Sergej Lavrov in Asaad al-Shaibani, sta se srečala v Moskvi. Srečanje je potekalo v četrtek, o njem pa je v sredo poročalo rusko zunanje ministrstvo. Rusija je znana kot tesna zaveznica nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al-Asada.

Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal, da namerava Avstralija dodati YouTube na seznam družbenih omrežij, ki so prepovedana za otroke, mlajše od 16 let. Ta poteza sledi že sprejetemu zakonu iz novembra, ki prepoveduje uporabo družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Novica je sprožila razpravo tudi na Hrvaškem, kjer se sprašujejo, ali bi morali uvesti podobne omejitve.

Zlatko Lagumdžija, vodja stalne misije Bosne in Hercegovine pri ZN-u, je na Konferenci o dvodržavni rešitvi med Izraelom in Palestino v Združenih narodih poudaril, da je edina dolgoročna rešitev miru na Bližnjem vzhodu rešitev dveh držav. Poudaril je, da je Bosna in Hercegovina državo Palestino priznala že leta 1992 in da ima veleposlaništvo Palestine v Sarajevu že več kot 20 let. Lagumdžija je tudi dodal, da se BiH pridružuje izjavi Evropske unije, kar je v skladu z njihovimi obveznostmi iz Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Opozoril je, da se ne sme dovoliti nekaznovanosti za zločine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da nedavni carinski sporazum med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo predstavlja zgolj prvi korak v daljšem pogajalskem procesu, ne pa konca zgodbe. Njegove izjave, podane na srečanju Sveta ministrov, so poudarile, da je dogovor začetek, in ne zaključek, nadaljnjih pogovorov.

Kamala Harris, nekdanja podpredsednica ZDA, je objavila, da se ne bo potegovala za položaj guvernerke Kalifornije na volitvah leta 2026. S tem je končala ugibanja o morebitni kandidaturi za naslednico Gavina Newsoma. Harrisova je izrazila ljubezen do Kalifornije, a se je po razmisleku odločila, da ne bo kandidatka. Namesto tega se namerava osredotočiti na podporo demokratskim kandidatom po državi in bo v prihodnjih mesecih razkrila več podrobnosti o svojih načrtih, pri čemer ne izključuje možnosti kandidature za Belo hišo.

Predsednik ZDA, Donald Trump, je izjavil, da so Združene države Amerike in Južna Koreja dosegle trgovinski sporazum, ki vključuje 15-odstotno carinsko stopo na uvoz iz Južne Koreje. Sporazum naj bi zmanjšal napetosti med državama.

Francija in štirinajst drugih držav, med njimi Andora, Avstralija, Kanada, Finska, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Nova Zelandija, Norveška, Portugalska, San Marino, Slovenija in Španija, so izdale skupno izjavo, s katero pozivajo k priznanju Države Palestine. Izjavo so podpisali ministri za zunanje zadeve omenjenih držav, kar potrjuje mednarodno usklajeno stališče do rešitve palestinskega vprašanja.

Doktor Alen Pilav je bil imenovan za direktorja Kliničnega centra Univerze v Sarajevu (KCUS), potem ko je za njegovo imenovanje soglasje dal minister Rimac. Pilav je pred tem že opravljal naloge vršilca dolžnosti direktorja KCUS-a, njegovo imenovanje pa je predlagal novi upravni odbor te zdravstvene ustanove.

Predsednica Moldavije Maia Sandu je po srečanju Vrhovnega varnostnega sveta 30. julija izjavila, da Rusija načrtuje "nadzor" nad Moldavijo in se pripravlja na "vmešavanje brez primere" v parlamentarne volitve 28. septembra. Opozorila je, da Moskva pripravlja politična sredstva za vplivanje na izid volitev, Kremelj pa obtožbe zanika.

Predsednik Stranke pravde i pomirenja (SPP) Usame Zukorlić je dejal, da bi izstop iz srbske vlade pomenil ukinitev investicij v šole, ceste in zaposlovanje Bošnjakov v policiji. Zukorlić je potrdil, da incidenti na Državni univerzi v Novem Pazarju niso vplivali na koalicijo z vladajočo Srbsko napredno stranko (SNS), čeprav so povzročili razkol. Po njegovem mnenju so dogodki na univerzi povzročili delitve.

Svet Evropske unije ni podprl predloga Evropske komisije o ustavitvi financiranja izraelskih startupov, kar bi dejansko pomenilo uvedbo sankcij proti Izraelu. Za sprejetje odločitve bi bilo potrebno soglasje vsaj 55 odstotkov držav članic EU, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalcev Unije. Viri blizu procesa navajajo, da sta odločno podporo zavrnili Nemčija in Italija, kar je preprečilo dosego potrebne večine.

Evropska unija je omogočila Donaldu Trumpu, da se predstavi kot politični zmagovalec na področju obrambe, saj kljub napovedim o razvoju lastne obrambne industrije, Evropa že kupuje dve tretjini orožja iz ZDA. Trgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike sicer ne predvideva konkretnega povečanja nakupov ameriškega orožja. To pomeni, da EU še naprej večino orožja uvaža iz ZDA, kar Trampu zagotavlja prednost v obrambnih pogajanjih.

Srbski politik Čedomir Jovanović je bil zjutraj operiran na Ortopedski kliniki v Beogradu. Poseg je bil potreben, ker si je poškodoval oziroma mu je počila tetiva v desni šaki. Glede na prve informacije iz njegovega okolja je operacija potekala uspešno, vgrajeni pa so mu bili tudi vsadki.

Ugledni jugoslovanski in srbski režiser, pisatelj in scenarist Goran Marković je bil odpuščen z Akademije umetnosti v Novem Sadu zaradi podpore študentskim protestom. Novico o odpovedi je izvedel prek zasebnega dopisovanja, kar je tudi objavil v sredo.

Nekdanji ameriški veleposlanik Peter Galbraith je za Večernji list BiH dejal, da je Hrvaška z vojaškim posredovanjem leta 1995 rešila Bihać pred padcem in preprečila nov genocid. Razkril je tudi, da sta skupaj z Richardom Holbrookom hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu prenesla navodila ZDA, naj se hrvaška vojska ustavi pred Banjaluko. Poudaril je, da je operacija Nevihta preprečila novo Srebrenico.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA s 1. avgustom uvedle 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazenske takse zaradi nakupa ruske nafte s strani Indije. Trump je opozoril, da trgovinski dogovor z Indijo še ni dosežen, čeprav je Indija v preteklosti veljala za dobro prijateljico, vendar zdaj zaračunava visoke carine, kar se bo kmalu spremenilo. Indija je bila med drugim kritizirana tudi zaradi visokih carin, ki jih nalaga na ameriške proizvode.

Stranka demokratske akcije (SDA) poziva vladajočo koalicijo Trojka v Bosni in Hercegovini, naj namesto nervoze in izmikanja javnosti ponudi odgovore glede številnih afer. Med vprašanji, na katera Trojka dolguje pojasnila, so preiskave državne agencije SIPA o domnevni povezanosti stranke NIP z narkokartelom ter nepotistično zaposlovanje na ministrstvu za zunanje zadeve. SDA poudarja, da javnost pričakuje konkretne odgovore namesto lažnih informacij, slabih spinov in poceni izgovorov.

Napoved Združenega kraljestva o morebitnem priznanju palestinske države je močno razjezila Izrael in sprožila kritike Donalda Trumpa, ki je dejal, da bi to "nagradilo Hamas". Hkrati se gibanje MAGA v ZDA, kljub Trumpovi še vedno zmerni podpori Izraelu, vse bolj glasno sprašuje o izraelskih vojaških operacijah.

Kremlj je potrdil, da še naprej spremlja izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede sankcij proti Moskvi, vendar je poudaril, da je Rusija skozi leta razvila imuniteto na tovrstne ukrepe. Zunanja ministrica Marija Zaharova je dodala, da se Rusija ne ozira na zahodne sankcije, saj je rusko gospodarstvo že dlje časa izpostavljeno različnim omejitvam, zaradi česar so nove grožnje iz Washingtona brez učinka. Trump je sicer napovedal, da bodo ZDA v desetih dneh uvedle carine in druge ukrepe proti Rusiji, če ne bo napredka pri končanju vojne v Ukrajini.