APDEJT.si

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj prizna de facto delitev Cipra in s tem severni, turški del otoka kot samostojno državo. Erdogan je svojo izjavo podal med obiskom na Severnem Cipru ob 51. obletnici turške vojaške intervencije leta 1974. Turčija je takrat okupirala severni del Cipra kot odgovor na propadli puč grško-ciprskih nacionalistov, ki so si prizadevali za združitev otoka z Grčijo. Trenutno Republiko Ciper, članico Evropske unije, priznavajo na jugu otoka, medtem ko je na severu ustanovljena "Turška republika Severni Ciper", ki jo priznava le Ankara.

Evropske sile, vključno z Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, so načrtovale nove pogovore z Iranom glede njegovega jedrskega programa. To je bil prvi tovrstni poskus po napadu ZDA na iranske nuklearne objekte. Teheran je bil opozorjen, da bi se mednarodne sankcije lahko ponovno aktivirale, če se ne vrne za pogajalsko mizo. Iran obtožbe o razvoju jedrskega orožja zavrača.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da bodo volitve razpisane v skladu z zakonom, ko bo to odgovarjalo srbski državi, ne pa posameznim političnim strankam. Poudaril je, da so bili vsi predlogi opozicije zavrnjeni. Vučić je tudi branil tožilce, ki naj bi delali za "tuja vpliva", in dejal, da jih je vedno ščitil pred medijskimi in drugimi vplivi. Kritiziral je rektorja Univerze v Beogradu Vladana Đokića, ker "olajša lastno državo", medtem ko prejema plačo, in mu postavil štiri vprašanja glede druženja z ljudmi, ki so zaslužili velike vsote denarja z "zasebnimi angažmaji". Vučić je obenem zatrdil, da v Srbiji ne bo državljanske vojne in da so poskusi "barvne revolucije" imeli za cilj vzpostavitev poslušnega vodstva v Srbiji in ravnotežja v regiji.

V Srbiji naj bi bili zdravstveni delavci pod izjemnim pritiskom režima, kar se kaže v ustrahovanju, izsiljevanju, ter smenah in premestitvah tistih, ki podpirajo študentske in državljanske proteste. Medtem na Hrvaškem poročajo o novih primerih bedrenice in poginu govedi, zato bo na prizadetem območju razglašen bedrenični okoliš ter organizirano cepljenje. V rubriki horoskop pa so predstavljene napovedi za 21. julij, kjer naj bi Vagami šlo vse v prid, medtem ko Bik ni prepričan v svoje poteze.

Ameriški predsednik Donald Trump in kitajski predsednik Xi Jinping bi se lahko srečala jeseni, bodisi pred vrhom Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (APEC) med 30. oktobrom in 1. novembrom z morebitnim obiskom Trumpa na Kitajskem, ali pa na robu samega vrha APEC v Južni Koreji. Trumpova tiskovna predstavnica ni želela komentirati načrtov srečanja.

Papež Leon XIV je v nedeljo ponovno pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Mednarodno skupnost je pozval, naj spoštuje mednarodne zakone in zaščiti civiliste. Poudaril je, da je potrebno nemudoma končati »barbarstvo vojne« in najti mirno rešitev konflikta, ter obsodil napade izraelske vojske v Gazi.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu (75) je zbolel zaradi zastrupitve s hrano in je moral ostati doma ter se tako umakniti iz javnosti. Posledično je moral izpustiti tudi lastno sojenje. Njegova pisarna je potrdila, da bo nadaljeval z delom od doma.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman je med obiskom paviljona Črne gore na svetovni razstavi EXPO v Osaki poudaril, da je članstvo Črne gore v Evropski uniji v nacionalnem interesu Hrvaške. Izrazil je zadovoljstvo nad predstavitvijo Črne gore in potrdil tesne prijateljske ter dobrososedske odnose med državama.

Strokovnjaki, zbrani na Aspen forumu o varnosti, so ocenili, da je predsednik ZDA Donald Trump v šestih mesecih po vrnitvi v Belo hišo »nepovratno spremenil svetovni red«, poroča Politico.

Nekdanji predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski je izjavil, da verjame, da za atentatom na prvega makedonskega predsednika Kire Gligorova leta 1995 stoji takratni predsednik Srbije Slobodan Milošević.

Agencija Združenih narodov za migracije (IOM) je sporočila, da je bilo več kot 128.000 ljudi interno razseljenih v Siriji zaradi enotedenskih spopadov med versko manjšino Druzov in sirsko vojsko na jugu države. Razseljevanje v provinci Sveida, ki je uporišče Druzov, se je močno povečalo, z okoli 43.000 ljudmi, ki se dnevno izselijo iz tega območja. Oborožena beduinska plemena so se umaknila iz Sveide po več kot tednu spopadov in premirju, ki so ga posredovale Združene države Amerike. Konvoji humanitarne pomoči so začeli vstopati v uničeno mesto na jugu Sirije.

Koalicijska vlada japonskega premierja Shigeruja Ishibe je izgubila absolutno večino v zgornjem domu parlamenta, so pokazale prve izhodne ankete po zaprtju volišč. Predhodne ankete so že nakazovale možnost izgube večine, kar bi lahko povzročilo politične pretrese. Če bo vladajoča koalicija osvojila manj kot 46 mest, bo to njihov najslabši rezultat od ustanovitve leta 1999. Ishibova Liberalno-demokratska stranka (LDP) in koalicijski partner Komeito sta potrebovala 50 mest za ohranitev nadzora in večine v zgornjem domu, ki ima 248 mest.

Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, je izjavil, da so države Evropske unije s svojo podporo odločitvam visokega predstavnika Christiana Schmidta najbolj spodkopale evropsko pot Bosne in Hercegovine (BiH). Dodik je na Instagramu navedel, da je bruseljska administracija dovolila "neizbranim posameznikom", da kontaminirajo celoten sistem odločanja v BiH.

Senator Rubio je sirskega predsednika pozval, naj ukrepa ali pa se sooči z izgubo enotne države. Poudaril je potrebo po odgovornosti in privedbi pred sodišče vseh, ki so krivi za zločine, vključno s tistimi v lastnih vrstah.

Miodrag Linta, predsednik Zveze Srbov iz regije, je ob dnevu spomina na otroke, ubite med genocidom v Neodvisni državi Hrvaški (NDH), pozval k postavitvi spomenika v Beogradu v spomin na 74.642 srbskih, judovskih in romskih otrok, ki so bili žrtve nasilja med letoma 1941 in 1945. Medtem so v zaseoku Macure pri Prijedoru, v Gornjem Jelovcu, obeležili dan spomina na otroke, ubite v genocidu nad Srbi, Judi in Romi v NDH leta 1942.

Josip Pejaković, velikan bosansko-hercegovskega gledališča, je preminil v 78. letu starosti, od njega so se poslovile številne znane osebnosti. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da bi primer »nadstrešnic« lahko prevzelo Vrhovno tožilstvo. Sodnik je odredil pridržanje za Jova Mitrovića, Vidaku in Miloradu Mitroviću pa prepoved približevanja, zaradi napada na Nikolo Jovanovića. Prebivalci Grblja so protestirali proti ponovni podelitvi koncesije za izkoriščanje tehnično-gradbenega kamna podjetju »Briv construction« na območju Lješevićev. Športni sekretariat je sporočil, da bo Vezirov most postal največja tekmovalna skakalnica v regiji. Bečić je poudaril, da so Demokrati prevzeli vodenje najtežjih procesov, saj so Mojkovčankam in Mojkovčanom podelili nove članske izkaznice. Odžić je kritiziral odločitev o izpustitvi napadalcev na Jovanovića.

Ruski Kremlj, preko svoje predstavnice Marije Zaharove, ponovno zanika genocid v Srebrenici, kljub temu, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY) dogodek potrdilo kot genocid. Zaharova je leta 2025 izjavila, da gre za "demonizacijo srbskega naroda", medtem ko je lani, ob osnutku resolucije o Srebrenici v Generalni skupščini ZN, poudarila, da dokument ne obtožuje neposredno srbskega naroda. Osporavanje resnice o genocidu v Srebrenici je s strani Rusije kontinuirano in se ponavlja vsako leto, tudi teden dni po 30. obletnici genocida.

Severnokorejski voditelj Kim Džong-Un naj bi testiral luksuzne zahodne preparate za hujšanje, kot je "ozempik", na lastnem prebivalstvu, preden bi jih sam uporabil. Poročila navajajo, da je Kim, ki je postal bolj 'debel in povlečen', naročil te preparate, vendar jih ne bo takoj uporabil. Namesto tega jih bo preizkusil na ljudeh, ki so mu podobni, kar naj bi bila desetletja stara praksa. To se dogaja medtem, ko se svet bori za zdravilo za diabetes.

Študenti Kmetijske fakultete so med blokado pozvali državljane, naj se jim pridružijo pri blokadi glavnih cest in s tem podprejo zahtevo po predčasnih parlamentarnih volitvah. Zbrani državljani so se odzvali in se skupaj s študenti iz Avijatičarskega trga v Zemunu odpravili proti mostu Gazela, da bi blokirali motorno cesto skozi Beograd. Poziv študentov se je razširil po vsej Srbiji, saj so študenti pozvali državljane, naj se pridružijo blokadam po državi.

Donald Trump je ponovno poudaril, da so bili trije iranski jedrski objekti popolnoma uničeni, njihova obnova pa bi trajala leta. Ob tem je kritiziral ameriške obveščevalce in medije, ki so poročali o poškodbi zgolj ene jedrske elektrarne, in jih obtožil, da zmanjšujejo uspeh napada ter širijo »lažne novice«.