Prestop hrvaškega reprezentančnega vratarja Dominika Livakovića v zagrebški Dinamo se je kljub obojestranski želji po sodelovanju zapletel. Čeprav si nekdanji kapitan zagrebškega kluba želi vrnitve v domovino, turški Fenerbahče, ki si lasti igralčeve pravice, zahteva višjo odškodnino, kot so jo pri Dinamu sprva načrtovali. Livaković, ki je trenutno na posoji pri španski Gironi, je izpustil zadnji trening španskega moštva, kar je sprva nakazovalo na hiter zaključek pogajanj, vendar so se v tekmo za njegov podpis vmešali tudi neimenovani italijanski prvoligaši. Italijanski klubi naj bi Fenerbahčeju in igralcu ponujali finančno ugodnejše pogoje, kar otežuje pogajalsko izhodišče hrvaškega prvaka. Vodstvo Dinama kljub temu stavi na močno čustveno vez in izraženo željo vratarja po vrnitvi na stadion Maksimir. Dinamo pričakuje, da bo situacija razjasnjena do začetka zimskih priprav, ko naj bi postalo jasno, ali bo Livaković ponovno oblekel modri dres ali pa se bo kariera 29-letnega čuvaja mreže nadaljevala v serie A. Trenutno negotovost povzroča predvsem finančni razkorak med pričakovanji turške strani in zmožnostmi zagrebškega kluba.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v ZDA, je podpredsednica Delsi Rodrigez prevzela funkcijo predsednice in načrtuje tranzicijo oblasti. Vlada Venezuele zahteva nujno sejo Varnostnega sveta ZN in dokaz, da je Maduro živ. Prebivalci Venezuele so zmedeni glede tega, kdo trenutno vodi državo. Maduru v ZDA grozi smrtna kazen.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Zgodovinski arhiv Sarajevo je za leto 2026 napovedal obsežen načrt dejavnosti, ki vključuje krepitev digitalizacijskih procesov, širitev založniške dejavnosti ter praznovanje 78. obletnice ustanovitve institucije. Direktorica arhiva Ismeta Džigal-Berkovac je izpostavila, da so načrtovani stroški celovite rekonstrukcije in modernizacije ocenjeni na več kot tri milijone konvertibilnih mark. Projekt bo ključen za ohranjanje arhivskega gradiva in izboljšanje dostopnosti do zgodovinskih dokumentov. Investicija v višini treh milijonov mark bo namenjena predvsem prenovi infrastrukture, ki bo omogočila varno hrambo dragocenih dokumentov in posodobitev delovnih prostorov. Arhiv se bo v prihodnjem obdobju osredotočil na hitrejši prehod v digitalno obliko, kar bo raziskovalcem in širši javnosti olajšalo vpogled v zgodovino regije. Poleg tehničnih izboljšav institucija načrtuje tudi vrsto kulturnih dogodkov in strokovnih publikacij, s katerimi bodo obeležili skoraj osem desetletij delovanja kot ena osrednjih kulturnih ustanov v Bosni in Hercegovini.

Po končanih praznikih so na mejnih prehodih ob vstopu iz Bosne in Hercegovine v Hrvaško nastale velike zgostitve prometa, zaradi česar so se potovalni časi znatno podaljšali. Po podatkih Auto-moto zveze v Bosni in Hercegovini (AMSuBiH) s sedežem v Mostarju potniki na prestop meje čakajo več kot uro in pol. Informacije o zastojih potrjujejo tudi posnetki nadzornih kamer na večjih mejnih prehodih, kjer je promet najbolj gost. Zastoji so posledica povečanega števila potnikov, ki se po praznikih vračajo v države Evropske unije. Podobne razmere so bile zabeležene že v preteklih dneh, kar kaže na predvidljiv sezonski trend povečanja prometa ob koncih tedna in praznikih. Pristojne službe voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in preverjanje stanja na cestah pred začetkom poti. Razmere na mejah vplivajo tudi na širši regionalni promet, saj Hrvaška predstavlja ključno tranzitno pot za potnike iz jugovzhodne Evrope.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, ki so ju prepeljali iz države. Po poročanju CBS News naj bi Madura aretirala elitna ameriška vojaška enota za boj proti terorizmu, Delta Force. Venezuleski minister za zunanje zadeve Ivan Gil je izjavil, da Maduro ostaja predsednik države, sklicujoč se na ustavo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države prevzele nadzor nad Venezuelo, dokler ne bodo zagotovile varnega in zanesljivega prehoda. Izključil je Mario Corino Machado kot potencialno voditeljico Venezuele. Marco Rubio je v ZDA napovedal sojenje Nicolásu Maduru. Javier Milei je pozdravil Trumpovo potezo. JD Vance ni bil prisoten ob Trumpu med operacijo v Venezueli zaradi varnostnih razlogov.

Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice. Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.

Predsednik Vučić je ob obisku vojašnice Vasa Čarapić izrazil upanje, da se bodo napadi na Venezuelo umirili. Poleg tega je dejal, da bo ponovna uvedba vojaškega roka okrepila državo in vplivala na vzgojo.

Po poročanju različnih medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napade na vojaške in civilne cilje v Venezueli. Operacija naj bi bila načrtovana že prej, vendar je bila izvedba preložena. Trump je nato na družbenih omrežjih objavil, da so Madura ujeli.

V prestolnici Venezuele, Caracas, je v soboto okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem močnih eksplozij. Po poročilih lokalnih virov so prebivalce prestrašili tudi nizki preleti letal, ki so v zgodnjih jutranjih urah preletavala mesto. Dogodek je med prebivalstvom povzročil precejšnjo paniko, saj so številni ljudje v strahu pred morebitnim stopnjevanjem nasilja ali vojaškim posredovanjem zbežali na mestne ulice. Natančen vzrok eksplozij in namen vojaških preletov za zdaj ostajata nepojasnjena, saj uradne oblasti še niso podale podrobnejših informacij o incidentu. Poročila o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi prav tako še niso na voljo. Razmere v državi so sicer že dlje časa napete zaradi političnih nestabilnosti, današnji dogodki pa so dodatno zaostrili varnostne razmere v Karakasu. Lokalne oblasti so pozvale državljane k previdnosti, medtem ko se po družbenih omrežjih širijo številni posnetki detonacij in vojaških zračnih plovil nad mestom.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

V prestolnici Venezuele, Karakas, so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile močne eksplozije, ki jim je sledilo preletavanje vojaških letal v nizkem letu. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press so eksplozije povzročile preplah med prebivalstvom, nad mestom pa se vije gost dim. Očividci, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, poročajo, da je območje v okolici vojaške baze v južnem delu mesta ostalo brez električne energije. Trenutno stanje v Venezueli ostaja nejasno, saj uradni viri še niso podali pojasnil o naravi eksplozij ali namenu vojaških manevrov nad mestom. Dogajanje spremljajo opozorilne sirene, medtem ko prebivalci poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah. Ameriško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da razmere pozorno spremlja, vendar podrobnejših informacij o morebitnem državnem udaru ali vojaškem uporu še ni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto v Kijevu gostil pomembno srečanje svetovalcev za nacionalno varnost iz petnajstih držav. Glavni namen diplomatskega vrha je bil razprava o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini in iskanje skupnega jezika glede mirovnih načrtov. Zelenski je ob tem izrazil pričakovanje, da bo srečanje prineslo konkreten napredek pri oblikovanju varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila dolgoročno stabilnost in zaščito pred prihodnjimi agresijami. Srečanje predstavlja nadaljevanje ukrajinske diplomatske ofenzive, s katero želi Kijev pridobiti čim širšo podporo za svojo mirovno formulo, tudi med državami, ki do sedaj niso bile neposredno vključene v zahodni zavezniški krog. Razprave so se osredotočale na vprašanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in mednarodne varnostne arhitekture po koncu spopadov. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni dialogi ključni za vzpostavitev trajnega miru, ki ne bi pomenil le zamrznitve konflikta, temveč pravično rešitev v skladu z mednarodnim pravom.

Košarkarji sarajevske Bosne so v 13. krogu regionalne lige ABA v dvorani Zetra po izjemno napeti končnici in podaljšku premagali Zadar z rezultatom 93:85. Srečanje v olimpijski dvorani Juan Antonio Samaranch je pred tisoči gledalcev postreglo z izenačeno igro, saj so se redni deli četrtin končali s tesnimi rezultati, po 40 minutah pa je bil izid poravnan na 77:77. Domača ekipa je v dodatnih petih minutah prevzela pobudo in z delnim izidom 16:8 strla odpor hrvaškega predstavnika. Junak srečanja je postal Alfonso Plummer, ki je s ključnimi koši v podaljšku zagotovil Bosni pomembno zmago na začetku leta 2026. Pri gostih iz Zadra je blestel Vladimir Mihailović, ki je dosegel kar 32 točk, vendar njegova učinkovitost ni bila dovolj za uspeh proti razigranim Sarajevčanom. Bosna je s to zmago v skupini B potrdila dobro formo, medtem ko Zadar kljub borbeni predstavi zapušča Sarajevo brez točk.

Predsednica opozicijske stranke Narodna fronta Jelena Trivić je javno opozorila, da naj bi oblastni organi v Republiki Srbski že začeli s pripravami na obsežno volilno goljufijo. Po njenih navedbah naj bi se nepravilnosti načrtovale na 136 voliščih, kjer bodo 8. februarja ponovili predčasne volitve za predsednika te bosansko-hercegovske entitete. Trivićeva trdi, da režim pod vodstvom vladajočih struktur uporablja uveljavljene mehanizme za potrditev svojega vpliva. Politična napetost v Republiki Srbski se pred ponovljenim glasovanjem stopnjuje, saj opozicija vztraja pri trditvah o sistemskih kršitvah volilne zakonodaje. Po mnenju Narodne fronte so ponovljene volitve ključnega pomena za demokratično legitimnost institucij, vendar opozarjajo, da brez strožjega nadzora ne bo mogoče zagotoviti poštenih rezultatov. Opozicija poziva mednarodne in lokalne opazovalce h povečani pozornosti na omenjenih lokacijah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predlagal Mihajla Fedorova, trenutnega ministra za digitalno transformacijo in prvega namestnika premierja, za novega ministra za obrambo. Na tem položaju naj bi zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to odločitev objavil v petek.