Srbski mediji poročajo, da je na odseku proge Niš–Zaječar, med postajama Matejevac in Svrljig, v bližini vasi Vrelo, iztirilo pet cistern s fosforno kislino. Podjetje Infrastruktura železnice Srbije je sporočilo, da ni prišlo do izlitja.

Glasbenik in promotor bosanske kulturne dediščine Eso Balić je 24. januarja v švicarskem mestu Zofingen organiziral koncert v okviru projekta Od Bacha do sevdaha. Gre za umetniško pobudo, ki združuje tradicionalno bosansko sevdalinko z elementi evropske klasične glasbe. Namen projekta je dokazati, da sevdah kot glasbena zvrst po svoji kompleksnosti in umetniški vrednosti stoji ob boku uveljavljenim resnim glasbenim žanrom. Balić, ki že vrsto let deluje v Švici, s tem projektom spodbuja medkulturni dialog in poudarja univerzalni jezik glasbe. Po uspešni premieri v tujini načrtujejo ustvarjalci projekt kmalu predstaviti tudi v Bosni in Hercegovini. Dogodek je privabil ljubitelje glasbe, ki cenijo prepletanje ljudskega izročila z akademsko glasbeno tradicijo, s čimer se krepi prepoznavnost balkanske kulture v zahodni Evropi.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO) je z začetkom leta 2026 uvedla nove, višje cene cigaret in tobaka za kajenje. Upravni odbor institucije je sprejel odločitev o določitvi minimalne in specifične trošarine za letošnje leto, kar je neposredno vplivalo na maloprodajne cene na trgu. Minimalna trošarina na tisoč kosov cigaret po novem znaša 188,50 KM, kar predstavlja povišanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je ta znašala 179 KM. To povišanje pomeni, da minimalna trošarina na zavojček z 20 cigaretami zdaj znaša 3,77 KM, medtem ko je prej znašala 3,58 KM. Gre za nadaljevanje politike usklajevanja trošarin, ki jo Bosna in Hercegovina izvaja z namenom približevanja evropskim standardom in povečanja proračunskih prihodkov. Potrošniki se bodo na prodajnih mestih srečali z novimi ceniki, ki odražajo te davčne spremembe. Analitiki pričakujejo, da bodo višje cene vplivale na zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov, hkrati pa opozarjajo na nevarnost povečanja obsega črnega trga v regiji.

Promet na izstopu iz Bosne in Hercegovine se je danes močno povečal, kar je povzročilo zastoje na več ključnih mejnih prehodih. Po poročilih pristojnih služb so najbolj obremenjeni prehodi Hadžin Potok, Izačić, Velika Kladuša, Gradina, Gradiška, Brod in Orašje. Potniki, ki potujejo proti Evropski uniji, se na teh točkah spopadajo z dolgotrajnim čakanjem, medtem ko na preostalih mejnih prehodih promet za zdaj poteka brez večjih zastojev. Vožnjo v večjem delu države otežujejo tudi nestabilne vremenske razmere, vendar promet na notranjih cestnih povezavah kljub temu ostaja tekoč. Povečan pritisk vozil na mejne prehode je povezan s koncem praznikov oziroma dopustniškimi premiki prebivalstva proti zahodnoevropskim državam. Voznikom svetujejo uporabo manj obremenjenih mejnih prehodov in previdnost zaradi spolzkih vozišč.

Ob vstopu v koledarsko leto 2026 so številni mediji in organizacije objavili praznična voščila ter sezname novoletnih poslanic za svoje bralce. Uredniška ekipa portala N1 je javnosti zaželela predvsem zdravja, sreče in blaginje v prihajajočem letu. Poleg uradnih voščil so se v medijskem prostoru pojavili tudi obsežni seznami citatov, digitalnih voščilnic in statusov za družbena omrežja, ki so namenjeni deljenju pozitivnih misli med družinskimi člani in prijatelji. Praznovanje prehoda v novo leto je letos minilo v znamenju poudarjanja upanja in novih začetkov. Medijske vsebine so se osredotočile na spodbujanje medsebojne topline in smeha, pri čemer so pripravile raznolike nabor voščil, prilagojenih tako za profesionalno rabo kot za zasebna sporočila prek aplikacij, kot je WhatsApp. Cilj teh objav je olajšati komunikacijo in širjenje optimizma med prebivalstvom ob začetku novega cikla.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril iranske oblasti, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bodo tamkajšnje varnostne sile uporabile strelno orožje proti mirnim protestnikom. Trump je poudaril, da so ZDA pripravljene in odločene ukrepati, v kolikor se bo nasilje nad civilnim prebivalstvom nadaljevalo. Protesti v Iranu so izbruhnili preteklo nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti iranske valute in slabšanja gospodarskih razmer. Napetosti med Washingtonom in Teheranom so se s temi izjavami ponovno zaostrile, saj je Trump dejal, da so ameriške sile v polni pripravljenosti. Njegove besede, da so ZDA "repetirane", neposredno nagovarjajo iransko vodstvo, naj se vzdrži uporabe sile. Razmere v državi so kritične, saj nezadovoljstvo prebivalstva raste, mednarodna skupnost pa z zaskrbljenostjo spremlja morebitne odzive iranskih varnostnih organov na predsednikove grožnje.

Vremenoslovec Nedim Sladić je v oddaji Novi dan opozoril na bližajočo se drastično spremembo vremenskih razmer, ki bo v prihodnjih dneh zajela Bosno in Hercegovino. Po njegovih navedbah se država nahaja v t. i. vremenskem sendviču, kjer se bosta nad regijo spopadla dva močna zračna sistema, kar je Sladić opisal kot »borbo titanov«. Ta pojav bo prinesel izjemno intenzivno obdobje s pogostimi in obilnimi padavinami. Napovedi kažejo na povečano tveganje za poplave in druge vremenske nevšečnosti, saj se nestabilno obdobje začenja že v naslednjih dneh. Meteorolog je poudaril, da bo dinamika ozračja nad celotnim območjem Balkana povzročila dolgotrajnejše deževje, ki bi lahko lokalno povzročilo precejšnje težave. Prebivalce je pozval k previdnosti in spremljanju nadaljnjih navodil pristojnih služb, saj bo vremensko dogajanje v prihodnje ostalo negotovo in burno.

Dvoletni otrok, ki je bil med proslavljanjem novega leta v Skopju hudo ranjen s strelnim orožjem, je umrl na kliniki za otroško kirurgijo. Po poročanju medijev naj bi otroka zadel zablodeli metek.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Novi podatki o tajnem srečanju v Jeruzalemu razkrivajo, da je Izrael le nekaj tednov pred napadi 7. oktobra 2023 od Katarja zahteval povečanje finančne pomoči za gibanje Hamas. Izraelska stran ni zgolj spodbujala nadaljevanja obstoječih plačil, temveč je aktivno zahtevala razširitev financiranja goriva, kar je neposredno podpiralo upravni aparat Hamasa na območju Gaze. Ti pogovori so potekali septembra 2023 in so bili usklajeni z zahtevami samega palestinskega gibanja. Razkritje meče novo luč na politiko vlade pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja do Gaze, saj poročila navajajo, da je Izrael s tem dejansko omogočal ohranjanje Hamasove oblasti. Čeprav so se izraelski uradniki kasneje distancirali od odgovornosti za krepitev gibanja, podatki o jeruzalemskem sestanku potrjujejo, da je bila finančna stabilnost Hamasa del širše izraelske strategije za upravljanje konflikta, ki se je končala z lanskoletnim masakrom. Izrael je prek Katarja v Gazo pošiljal sredstva z namenom ohranjanja osnovnih storitev, a so kritiki opozarjali, da so ta sredstva posredno sprostila Hamasove lastne vire za vojaške namene.

Ruska vojska je v letu 2025 razširila svoj nadzor nad dodatnimi 4336 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja, kar predstavlja približno 0,72 odstotka celotne površine države. Podatke je objavila uveljavljena ukrajinska analitična skupina DeepState, ki prek satelitskih posnetkov in terenskih poročil podrobno spremlja premike na fronti. Kljub intenzivnim spopadom in znatnim izgubam na obeh straneh, Rusija trenutno nadzoruje približno petino celotnega ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski vojaški vrh ob teh podatkih poudarja izjemno visoko ceno ruskega napredovanja. Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil je bilo v letu 2025 ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov za dosego omenjenega manj kot odstotnega ozemljanskega prirastka. Ukrajinska stran te ruske vojaške operacije označuje tudi kot del širše informacijske vojne, s katero želi Kremelj ustvariti vtis neustavljivega napredka in se s tem izogniti vsebinskim mirovnim pogajanjem pod pogoji, ki bi vključevali ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Prva specializirana glasbena televizijska mreža na svetu, MTV, je z novim letom uradno prenehala oddajati svoje glasbene programe in platforme, kar označuje konec pomembnega obdobja v svetovni glasbeni industriji. Od gledalcev se je poslovila simbolično, saj je kot zadnjo skladbo pred ugasnitvijo predvajala isto pesem, s katero je pred več kot štirimi desetletji začela svojo pot. Gre za videospot 'Video Killed the Radio Star' zasedbe The Buggles, ki je leta 1981 napovedal revolucijo v načinu konzumiranja glasbe. Odločitev o prenehanju oddajanja odraža korenite spremembe v navadah občinstva, ki se je v zadnjem desetletju skoraj v celoti preusmerilo na digitalne pretočne platforme in družbena omrežja. Čeprav je MTV že vrsto let postopno zmanjševal delež glasbenih vsebin na račun resničnostnih oddaj, dokončno zaprtje glasbenih kanalov pomeni zaključek delovanja institucije, ki je oblikovala vizualno kulturo več generacij. S tem se zapira poglavje televizijske zgodovine, ki je v ospredje postavljalo glasbeni videospot kot primarno umetniško formo.

Nekdanja vrhunska športnika Ana Ivanović in Bastian Schweinsteiger sta bila v preteklem letu predmet obsežnih medijskih poročanj zaradi razpada njunega zakona. Po navedbah nemških medijev, kot sta revija Bunte in časnik Bild, se je par dejansko razšel že dva meseca pred uradno objavo novice v lanskem aprilu, ko sta prenehala živeti v skupnem gospodinjstvu. Medijsko izpostavljena ločitev je v javnost prinesla tudi prej skrite podrobnosti o njunem zasebnem življenju, ki sta jih zakonca pred tem skrbno varovala. Proces ločitve se je stopnjeval čez celotno leto 2025, začenši z odstranitvijo skupnih fotografij na družbenih omrežjih in zaključno z decembrsko vložitvijo uradne zahteve za razvezo. Kot glavni razlog za konec zakonske zveze so bili navedeni nepremostljive razlike, njun razhod pa velja za eno najbolj odmevnih novic v svetu slavnih v regiji in Nemčiji. Kljub prizadevanjem za zasebnost so podrobnosti o njunem ločenem življenju pred uradnim postopkom zdaj postale dostopne širši javnosti.

V hudi prometni nesreči, ki se je zgodila danes zjutraj v naselju Klupci pri Loznici, je umrl delavec lokalnega komunalnega podjetja. Do nesreče je prišlo na magistralni cesti v smeri proti Valjevu, ko sta trčili dve tovorni vozili. Od silovitega udarca se je s tovornjaka za odvoz odpadkov odtrgal delovni koš, v katerem sta bila v tistem trenutku dva delavca. En moški je zaradi poškodb umrl na kraju nesreče, drugi pa je bil s težkimi telesnimi poškodbami nujno prepeljan v bolnišnico. Po poročanju lokalnih virov so deli vozil ostali razmetani po celotnem cestišču, policija pa še ugotavlja točne vzroke za dogodek. Poleg preminulega in huje poškodovanega delavca naj bi bila v nesreči poškodovana še tretja oseba, vendar podatki o njenem zdravstvenem stanju še niso znani. Promet na tem delu poti je bil za čas ogleda kraja nesreče močno oviran.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Emanuele Galepini, 17-letni italijanski golfist, je bil identificiran kot prva žrtev požara, ki je izbruhnil v baru "Konstelasion" v švicarskem letovišču Crans-Montana. Po poročilih naj bi bilo v požaru najmanj 47 smrtnih žrtev.