Varnostni svet Združenih narodov je na pobudo slovenskega predsedstva sprejel predsedniško izjavo ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma, s katero je ponovno izrazil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine. Dokument, ki ga je uskladila Slovenija, poziva politične voditelje v državi k dejavnemu reševanju medsebojnih razlik prek dialoga in gradnje konsenza, kar je ključno za dolgoročno stabilnost regije. Izjava poudarja pomen spoštovanja vladavine prava in popolnega izvajanja vseh določil Daytonskega sporazuma. Članice Varnostnega sveta so v izjavi izrecno opozorile na škodljivost retorike, ki spodbuja razdor in spodkopava državne institucije. Poudarjena je bila nujnost vzdržanja od dejanj, ki bi lahko povečala napetosti v državi. Slovenija je s to iniciativo potrdila svojo vlogo aktivne diplomatske posrednice na Zahodnem Balkanu, pri čemer si prizadeva za ohranitev miru in pospešitev reformnih procesov, ki so nujni za evropsko integracijo Bosne in Hercegovine.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Arsenal je v 19. krogu Premier League na domačem terenu s 4:1 premagal Aston Villo in si priigral pet točk prednosti na vrhu lestvice. Manchester United je remiziral z Wolverhamptonom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah za javnost izrazil pričakovanje, da bo ameriški predsednik Donald Trump obiskal Ukrajino. Zelenski je ob tem poudaril specifičen pogoj, in sicer da bi moral Trump v Kijev prileteti z neposrednim letom, namesto da uporabi običajno pot čez Poljsko, ki vključuje dolgotrajno potovanje z vlakom. Po besedah ukrajinskega voditelja bi takšen neposreden prihod služil kot močan simbolni signal, da se Ukrajina lahko zanese na dogovor o prekinitvi ognja. Zelenski meni, da bi bil neposreden obisk ameriškega predsednika izjemno koristen za nadaljnji razvoj mirovnega procesa. Predlog prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta, kjer Združene države pod Trumpovim vodstvom igrajo ključno vlogo. Ukrajinski predsednik je poudaril, da bi prisotnost najvišjega ameriškega predstavnika v prestolnici države, ki je v vojni, jasno pokazala ameriško zavezanost k stabilizaciji regije in podporo ukrajinskim stališčem v pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili prvi dokumenti v okviru mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini podpisani že v januarju prihodnjega leta. Po besedah ukrajinskega voditelja so strani blizu dogovora, čeprav končne odločitve glede regije Donbas še niso bile sprejete. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v kakršnem koli formatu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se ne boji neposrednih pogajanj. Izjave prihajajo v času intenzivnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na vzhodu države. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prav tako potrdil določen napredek v pogovorih o vprašanju Donbasa. Kljub optimističnim napovedim o januarskem podpisu dokumentov podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo neznane, poudarek pa ostaja na iskanju diplomatske rešitve, ki bi prinesla dolgotrajen mir v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da blaginja in varnost Ukrajine temeljita na njenem bodočem članstvu v Evropski uniji. Po njenih besedah sam proces pridruževanja predstavlja ključno varnostno jamstvo za državo, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Izjavo je podala po srečanju z evropskimi voditelji, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu, vključno z varnostnimi vprašanji in načrti za celovito obnovo države. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala v prihodnjem tednu, ko se bo sestala tako imenovana koalicija voljnih z namenom utrditve evropske podpore Ukrajini. Von der Leyenova je ob tem opozorila, da Rusija še naprej aktivno ovira pogajalski proces. Razprave o varnostnih jamstvih so postale osrednji del širše strategije EU, ki vključuje tako finančno pomoč kot politično integracijo kot sredstvi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji.

Sodišče v Rusiji je v torek preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju Jacquesu Tillyju, ki mu grozi do deset let zaporne kazni zaradi domnevne razžalitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tilly je obtožen klevetanja ruskih državnih oblasti in vojske, saj so njegove karnevalske maske in kipi upodabljali ruskega predsednika na satiričen in kritičen način. Sodnik Konstantin Očirov je ročišče preložil na konec januarja, ker je bil kiparjev zagovornik na službeni poti. Preganjanje nemškega umetnika se dogaja v času zaostrene ruske zakonodaje glede kritike oblasti in vojaških operacij, kjer so kazni za tisto, kar Kremelj označi za klevetanje, postale izjemno stroge. Jacques Tilly, ki je znan po svojih provokativnih kreacijah za karneval v Düsseldorfu, je izjavil, da se povračilnih ukrepov ne boji. Primer dodatno obremenjuje že tako napete odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Nemčijo, saj Moskva s tem primerom uveljavlja svojo jurisdikcijo nad tujimi državljani zaradi umetniškega izražanja zunaj ruskih meja.

V starosti 35 oziroma 36 let je po kratki in hudi bolezni umrla Tatiana Schlossberg, uveljavljena ameriška novinarka in vnukinja umorjenega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja. Iz Knjižnične fundacije JFK so 30. decembra sporočili, da je Schlossbergova izgubila bitko z rakom v terminalnem stadiju. Njena smrt je nastopila le šest tednov po tem, ko je javnosti razkrila svojo diagnozo. Schlossbergova je bila hči Caroline Kennedy, trenutne veleposlanice ZDA v Avstraliji, in Edwina Schlossberga. Kot novinarka se je specializirala za vprašanja okolja in podnebnih sprememb, med drugim pa je pisala za prestižni časnik The New York Times. Njeno nenadno slovo je močno odjeknilo v ameriški javnosti, kjer družina Kennedy kljub številnim tragedijam še vedno ohranja velik simbolni pomen in vpliv.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je 30. decembra 2024 uradno sprožila postopke proti trem vidnim političnim akterjem in njihovim strankam zaradi suma širjenja lažnih informacij v medijih. Preiskava zajema Milorada Dodika iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Nebojšo Vukanovića, vodjo Liste za pravico in red, ter Aleksandro Pandurević iz Srbske demokratske stranke (SDS). Komisija trdi, da so omenjeni posamezniki z javnimi izjavami zavestno zavajali javnost, kar predstavlja kršitev volilne zakonodaje in integritete informacijskega prostora. Postopek je bil uveden po temeljitem spremljanju medijskih objav, v katerih so osumljeni domnevno podajali neresnične trditve, namenjene diskreditaciji političnih nasprotnikov ali manipulaciji z volilno voljo državljanov. Odločitev komisije poudarja prizadevanja institucij v Bosni in Hercegovini za omejitev dezinformacij, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo politično stabilnost v regiji. Stranke in posamezniki se bodo morali v okviru postopka izjasniti o navedbah, preden bo komisija odločila o morebitnih sankcijah, ki lahko vključujejo denarne kazni ali celo prepoved kandidiranja na prihodnjih volitvah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Neznani storilci so v zahodnonemškem mestu Gelsenkirchen izvedli obsežen rop podružnice banke Sparkasse, pri čemer so po prvih ocenah policije odtujili dragocenosti v vrednosti več kot 30 milijonov evrov. Vlomilci so vdrli v bančni trezor in sistematično vlomili v približno 3.200 zasebnih sefov, kar predstavlja enega največjih tovrstnih ropov v zadnjih letih. Policija v Gelsenkirchnu je v izjavi za javnost potrdila razsežnost dogodka in pojasnila, da preiskava trenutno še poteka, podrobnosti o načinu vstopa v varovane prostore pa zaradi interesa preiskave še niso razkrili. Višina škode bi se lahko med natančnim popisom ukradenih predmetov še spremenila, saj so bili v sefih poleg gotovine shranjeni tudi nakit in drugi vrednostni predmeti strank banke. Organi pregona intenzivno iščejo storilce, ki so s kraja dogodka pobegnili neznano kam.

V kraju Drenova na regionalni cesti med Prnjavorom in Čelincem se je danes zgodila huda prometna nesreća s smrtnim izidom. Po poročanju lokalnih oblasti je voznik osebnega avtomobila znamke Peugeot z začetnicami D. C. zapeljal z vozišča, pri čemer je zaradi pridobljenih poškodb na mestu nesreče umrl. Policija je opravila ogled kraja dogodka in ugotovila, da je voznik, sicer domačin iz Prnjavora, izgubil nadzor nad vozilom. Preiskava o natančnih vzrokih za izlet z vozišča še poteka, promet na omenjenem odseku pa je bil med preiskavo oviran. Dogodek poudarja problematiko varnosti na regionalnih cestah v regiji.

Izrael je napovedal, da bo s pričetkom leta 2026 prepovedal delovanje več kot 20 humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja. Kot razlog navaja neupoštevanje novih predpisov o preverjanju mednarodnih organizacij, delovanje v povezavi s terorističnimi aktivnostmi in ideološke zahteve, ki vključujejo diskvalifikacijo organizacij, ki so pozivale k bojkotu Izraela ali izrazile podporo primerom na mednarodnih sodiščih.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Dodatni viri poročajo, da je Izrael onemogočil delovanje številnim humanitarnim organizacijam v Gazi, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja, ker se niso držale novih pravil registracije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Iransko politično in vojaško vodstvo je izdalo ostro opozorilo Izraelu in Združenim državam Amerike po napovedi novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o podpori morebitnim novim izraelskim napadom na islamsko republiko. Iranski predsednik Masud Pezeškijan je poudaril, da se bo Iran dosledno odzval na vsakršno obliko agresije, pri čemer bo agresor svoje dejanje obžaloval. Teheran je sporočil, da bo vsak vojaški poseg povzročil hudo škodo napadalcu, kar je neposreden odziv na Trumpove pogoje glede novega jedrskega sporazuma. Napetosti med državama so se stopnjevale, ko je Trump izrazil pripravljenost za podporo nadaljnjim izraelskim vojaškim akcijam, če Iran zavrne ponovna pogajanja o jedrskem programu. Iranska stran takšne pogoje zavrača in trdi, da so izraelske grožnje znak šibkosti. Regionalna varnostna situacija ostaja nestabilna, saj obe strani stopnjujeta retoriko o vojaški pripravljenosti in povračilnih udarcih na bližnjih ter oddaljenih frontah.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v torek prek družbenega omrežja X poslal ostro opozorilo, da se bo Iran na vsakršno agresijo odzval odločno in silovito. Izjava je bila neposreden odziv na grožnje novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal podporo nadaljnjim izraelskim napadom na iranske cilje, če Teheran ne bo privolil v nov jedrski sporazum. Pezeškian je poudaril, da bo odgovor Islamske republike takšen, da ga bodo napadalci obžalovali. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se ponovno zaostrile po Trumpovih napovedih o ostrejšem pritisku na iranski jedrski program. Medtem ko ZDA zahtevajo nove pogoje in omejitve, iransko vodstvo vztraja pri pravici do lastne varnosti in zavrača pogojevanja, ki vključujejo vojaške grožnje. Pezeškianova retorika odraža kontinuiteto iranske zunanje politike, ki kljub diplomatskim prizadevanjem v okviru Združenih narodov ohranja pripravljenost na vojaško konfrontacijo v primeru kršitve suverenosti.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na današnji dopisni seji sprejela odločitev o višini minimalne plače za leto 2026, ki bo znašala 1.027 konvertibilnih mark (KM) v neto znesku. Odločitev je bila sprejeta na predlog zveznega ministrstva za finance, pri čemer so upoštevali uradne statistične podatke o gospodarskih gibanjih v entiteti. Izračun nove višine najnižjega prejemka temelji na podatkih Zveznega zavoda za statistiko, ki kažejo na 3,6-odstotno rast cen življenjskih potrebščin in 1,8-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Prilagoditev minimalne plače je neposredno povezana s proračunskim načrtovanjem za prihodnje leto, ki ga je vlada začrtala ob koncu preteklega leta, in predstavlja poskus ohranjanja kupne moči prebivalstva v luči inflacijskih pritiskov.

Izrael je napovedal, da bo preklical licence za delovanje približno 40 nevladnim organizacijam v Gazi in Zahodnem bregu, vključno z Zdravniki brez meja (MSF), ker niso posredovale zahtevanih informacij o svojih zaposlenih. Ukrep bo začel veljati s prihodnjim letom. Francija in devet drugih držav so izrazile zaskrbljenost glede humanitarnih razmer v Gazi, kljub prekinitvi ognja.