Predstavniki madžarskega MOL-a so prispeli v Srbijo in začeli poglobljeno analizo poslovanja Naftne industrije Srbije (NIS), znan kot »due diligence«. Obiskali so ključne zmogljivosti NIS-a, vključno z bencinskimi servisi, rafinerijo in petrokemijo.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

Sodni postopek proti suspendiranemu predsedniku Suda Bosne in Hercegovine Ranku Debevcu ter nekdanjemu direktorju Obveščevalno-varnostne agencije (Oba) Osmanu Mehmedagiću bo po novem potekal na Občinskem sodišču v Sarajevu. Odločitev o prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven je sledila večkratnim postopkovnim zapletom in razpravam o tem, kateri organ je dejansko pristojen za obravnavo obtožb. Na zatožni klopi se bo poleg omenjenih visokih uradnikov znašel tudi tretjeobtoženi Milisav Pijuk. Iz sarajevskega občinskega sodišča so že potrdili, da so prevzeli zadevo v svojo pristojnost, vendar pa datum začetka glavne obravnave oziroma prvega naroka še ni določen. Obtožnica bremeni nekdanja vodilna moža pravosodja in obveščevalne službe zlorabe položaja, kar je v zadnjih mesecih močno zamajalo zaupanje javnosti v neodvisnost bosansko-hercegovskih državnih institucij. Prenos primera na nižjo stopnjo sodstva predstavlja pomemben procesni preobrat v enem izmed najbolj odmevnih korupcijskih primerov v regiji.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Osrednja banka Bosne in Hercegovine (CBBiH) je z današnjim dnem postala edina institucija, pristojna za zamenjavo starih bankovcev konvertibilne marke (KM), ki so bili izdani v obdobju med letoma 1998 in 2009. Gre za bankovce v apoenih za 10, 20, 50 in 100 KM, ki niso več zakonito plačilno sredstvo. Komercialne banke teh bankovcev ne sprejemajo več, zato morajo državljani zamenjavo opraviti neposredno v enotah CBBiH v Sarajevu ali Banja Luki.Postopek zamenjave bo mogoč vse do konca leta 2035, pod pogojem, da so bankovci celi in nepoškodovani. Ta ukrep sledi dolgotrajnemu procesu umikanja starejših serij denarja iz obtoka, s čimer želi država poenotiti denarno maso in zagotoviti varnost valute. Imetniki starih bankovcev morajo biti pozorni na to, da so ti zdaj izgubili svojo funkcijo pri vsakodnevnih transakcijah, njihova vrednost pa se lahko ohrani le s formalno zamenjavo pri osrednji denarni instituciji.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V močnem snežnem zametu na Švedskem je voznik starega osebnega vozila znamke Volvo z vlečno vrvjo uspešno izvlekel 27 ton težak dvonadstropni avtobus, ki je obtičal v snegu. Dogodek, ki so ga ujele kamere mimoidočih, je hitro postal viralen, saj je močno sneženje v tistem času ohromilo promet po vsej državi in povzročilo zastoje številnih javnih prevoznih sredstev. Pričevalci so dejanje opisali kot neverjeten podvig, ki je kljub ekstremnim vremenskim razmeram omogočil nadaljevanje poti ujetim potnikom. Nenavaden prizor se je zgodil v času, ko se je Švedska spopadala z eno najhujših snežnih neviht v zadnjem obdobju, zaradi katere je na cestah obtičalo več deset avtobusov in tovornjakov. Kljub ogromni razliki v teži med osebnim vozilom in težkim avtobusom je staremu volvu uspelo premakniti masivno vozilo, kar je povzročilo val navdušenja med lokalnim prebivalstvom in na družbenih omrežjih. Ta dogodek izpostavlja trpežnost starejših vozil in solidarnost med vozniki v zahtevnih zimskih razmerah.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Hrvaška policija je javnost pozvala k pomoči pri iskanju 12-letne Lare Burić in 15-letnega Antonia Benata, ki sta izginila na silvestrovo v Kaštel Lukšiću. Policija še naprej išče pogrešana mladoletnika.

Poleg venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so ameriške sile v Caracasu aretirale in v New York odpeljale tudi njegovo ženo Cilio Flores. Sodni postopek proti Maduru bo vodil 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton.

Nicolása Madura so v New Yorku, z nogami v okovih, privedli pred sodišče. Izjavil je, da je nedolžen. Sojenje vodi 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pridržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. ZDA grozijo tudi drugim državam, od Kolumbije do Grenlandije.

Selektor Viktor Troicki je sporočil, da bo Srbija v Davisovem pokalu proti Čilu nastopila brez Novaka Đokovića, Miomira Kecmanovića in Lasla Đereja. Na seznamu je Hamad Međedović.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Gorska služba reševanja Goražde je sporočila, da so štiri državljanke Srbije, ki so zašle v bližini kraja Rosijevići pri Goraždu, našli in jih prepeljali na varno. Reševalci so se peš prebijali skozi gozd, da bi jih rešili.

Veleposlanik Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih Zlatko Lagumdžija se je ostro odzval na mednarodne razprave po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških oblasti. Lagumdžija je poudaril, da tisti, ki izražajo obžalovanje ob Madurovi usodi pod pretvezo skrbi za mednarodno pravo, izkazujejo dvojna merila. Po njegovih besedah gre za iste akterje, ki so aktivno poskušali preprečiti sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici in postavitev spomenika pred stavbo ZN v New Yorku. Veleposlanik je izpostavil nasprotje med dvema vizijama Venezuele, pri čemer je omenil Diega Arrio kot primer diplomata, ki si je prizadeval za boljši svet, medtem ko sedanji Madurov režim uživa podporo tistih, ki ne spoštujejo mednarodnih pravnih standardov, ko gre za vprašanja Balkana. Lagumdžija trdi, da odnos do Srebrenice razkriva resnično naravo in interese držav, ki se zdaj sklicujejo na legalnost v primeru Venezuele. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer se vprašanja človekovih pravic in mednarodnega pregona voditeljev prepletajo z zgodovinskimi spomini na konflikte v nekdanji Jugoslaviji.

V Parizu se je zaključilo sojenje desetim obtoženim zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so bili zaradi širjenja teorij zarote, da naj bi bila prva dama rojena kot moški.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.