APDEJT.si

Nekdanja brazilska poslanka Carla Zambelli je bila aretirana v Italiji. Novinarka in nekdanja poslanka Joice Hasselmann je ob tem izjavila, da aretacija Carle Zambelli pomeni začetek pravice ter jo označila za »kriminalko visoke nevarnosti«. Zambelli je po aretaciji, ki se je zgodila v torek, 29. julija, nameščena v ženskem zaporu Germana Stefanini, ki je del kompleksa Rebibbia v Rimu. Ta zapor se sicer spopada s prenatrpanostjo, tretjina zapornic pa je tujk.

V Braziliji potekata dve preiskavi: prva se nanaša na razkritje intimnih fotografij in videoposnetkov žensk, udeleženk plesov forró v São Paulu, ki so bili objavljeni brez njihovega soglasja v skupinah Telegram. Prijavljenih je vsaj 12 primerov, ki jih preiskujeta civilna policija in Posebni oddelek za preiskovanje spletnih kaznivih dejanj. Druga preiskava se osredotoča na domnevne deformacije obraza, ki so jih ženske v Santa Catarini utrpele po lepotnih posegih pri posameznici, ki se je predstavljala kot biomedicinska strokovnjakinja.

Moški, ki je v New Yorku ubil štiri ljudi, preden si je v nebotičniku vzel življenje, je imel za tarčo sedež Nacionalne lige ameriškega nogometa (NFL). Puščal je sporočila, v katerih je ligo krivil za psihološke motnje in možganske poškodbe, ki naj bi jih utrpel med igranjem športa. V sporočilu je omenjal tudi ETC (kronično travmatsko encefalopatijo), bolezen, povezano s ponavljajočimi se udarci v glavo.

Raper Sean 'Diddy' Combs je v ZDA obtožen napada na nekdanjo partnerko in je vložil prošnjo za izpustitev ob plačilu varščine v višini 50 milijonov dolarjev. Medtem v Braziliji obramba Maurica Cida, nekdanjega pomočnika predsednika, zahteva oprostitev in kritizira tožilstvo, ker naj bi poskušalo diskreditirati njegovo sodelovanje pri razkritju poskusa državnega udara. Cid je bil prvi obtoženec, ki je podal zaključne izjave. Poleg tega je v Braziliji sodišče v Brasilii potrdilo obsodbo dveh moških zaradi zalezovanja ženske in njene družine.

Brazilska zvezna poslanka Carla Zambelli (PL-SP), obsojena na 10 let zapora in na begu pred brazilskim pravosodjem, je bila aretirana v Italiji. Njen aretacijo je omogočil italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je policijo obvestil o njenem nahajališču in že večkrat opozoril na njeno prisotnost v državi. Pred aretacijo je Zambelli v videoposnetku izjavila, da se bo predala, a pričakuje, da ne bo izročena Braziliji, in da bo morebitno kazen prestajala v Italiji. Aretacijo so z navdušenjem sprejeli levičarski politiki, medtem ko skrajna desnica molči.

V strelskem napadu v nebotičniku na Manhattnu v New Yorku je bilo ubitih pet ljudi, vključno z enim policistom, več pa je bilo ranjenih. Napadalec, ki je bil oborožen s puško, naj bi ubil štiri ljudi, preden si je vzel življenje. Napad, ki se je zgodil v ponedeljek popoldne, pretresa javnost, mediji pa ga opisujejo kot dejanje 'lunatika'. Preiskovalci si prizadevajo razvozlati ozadje in motive napadalca.

V Združenih državah Amerike sta se zgodila dva strelska napada. V New Yorku je bilo ubitih pet ljudi. Drugi incident se je zgodil pred igralnico in hotelom Grand Sierra Resort v Renu, Nevada, kjer sta umrli dve osebi, tri so bile ranjene, domnevnega napadalca pa so aretirali.

Brazilija se je znašla v središču dveh pomembnih novic. Nekdanji brazilski predsednik Lula da Silva je za New York Times izjavil, da vlada Donalda Trumpa ni želela dialoga glede carin, kljub vsaj desetim poskusom srečanja z ameriško državno sekretarko. Medtem je zvezna policija v Roraimi sprožila operacijo proti domnevnemu kupovanju glasov za občinske volitve leta 2024, v katero naj bi bili vpleteni zvezna poslanka Helena Lima (MDB), njen mož, poslovnež Renildo Li, in predsednik CBF.

Poročila razkrivajo, da brazilska zvezna policija v Parani preiskuje eno ključnih donatork kampanje Tarcísia de Freitasa iz leta 2022, in sicer zaradi suma vpletenosti v shemo pranja denarja za kriminalno organizacijo PCC (Primeiro Comando da Capital). Medtem je v Boliviji županja El Alta, Eva Copa, umaknila svojo kandidaturo za predsednico, pri čemer je navedla "politično nadlegovanje", kar pomeni, da v Boliviji prvič po letu 2009 ni ženskih predsedniških kandidatk. Edina preostala ženska v predvolilni kampanji se poteguje za podpredsedniško mesto.

Nekdanji kolumbijski predsednik Álvaro Uribe (2002–2010) je bil v ponedeljek na prvi stopnji spoznan za krivega podkupovanja prič in procesne prevare. Sodnica Sandra Liliana Heredia ga je v zgodovinski sodbi razglasila za odgovornega za kaznivo dejanje podkupovanja v kazenskem postopku, kar ga postavlja za prvega nekdanjega predsednika, obsojenega v zgodovini Kolumbije. Obsodba se nanaša na poskuse podkupovanja paravojaških enot, da bi spremenile pričevanja in ga ne bi povezale z desničarskimi enotami. Kljub temu, da je bil spoznan za krivega podkupovanja in procesne prevare, je bil oproščen enostavnega podkupovanja. Medtem ko Uribe zanika, da bi pritiskal ali podkupoval paravojaške enote, je primer sprožil močne odzive, pri čemer sta Federico Gutiérrez in Andrés Julián Rendón izrazila podporo Uribeju, trditač, da mu bo zgodovina dala prav. Sodni postopki so se začeli maja 2024, vendar se primer vleče že 13 let. Mediji so primer poimenovali 'sodba stoletja'.

V Braziliji je potekala obsežna operacija proti kriminalni združbi PCC (Primeiro Comando da Capital), ki je ciljala na njeno infiltracijo v legalne gospodarske dejavnosti, zlasti v sektor goriv in finančni trg. Operacija je vključevala 1.400 agentov v osmih zveznih državah, ki so izvedli 350 nalogov za preiskave, zasege in aretacije. Preiskovalci so odkrili pogovore o ponarejanju goriva in načine izogibanja davkom. Zasegli so 141 avtomobilov, 192 nepremičnin in blokirali več kot milijardo brazilskih realov.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Potem ko je Donald Trump po mesecih nasprotovanja nakazal, da bo podpisal zakon o objavi Epsteinovih dokumentov, če pride do njega, je predstavniški dom z izjemno večino (427 proti 1) glasoval za njegovo objavo. Jena-Lisa Jones, preživela žrtev Epsteina in nekdanja volivka Trumpa, je predsednikovo ravnanje označila za 'nacionalno sramoto'.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Članek na portalu ZeroHedge kritizira Ameriško akademijo za pediatrijo, češ da je v času pandemije covida-19 kršila temeljno načelo medicine – ne škodovati. Istovremeno, študija, o kateri poroča The Blaze, opozarja na morebitno povezavo med paracetamolom, široko uporabljenim protibolečinskim sredstvom, in avtizmom. Robert F. Kennedy Jr. je že prej izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila primerov avtizma v Združenih državah.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.