Konfederacija držav Sahela (AES), ki jo sestavljajo Burkina Faso, Mali in Niger, je v uradnem sporočilu ostro obsodila nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo in pridržanje predsednika Nicolása Madura. Zveza je operacijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava, načel Listine Združenih narodov ter nedopustno vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Po mnenju voditeljev sahelskih držav dejanje Združenih držav Amerike predstavlja neposreden napad na politično neodvisnost in ozemeljsko celovitost Venezuele. Predsedujoči konfederaciji, kapitan Ibrahim Traoré, je ob tem pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj nemudoma prevzame svojo odgovornost in obsodi ameriško vojaško posredovanje. Konfederacija zahteva ponovno vzpostavitev mednarodne zakonitosti in spoštovanje suverenosti vseh držav ne glede na njihovo velikost ali geografsko lego. V izjavi so poudarili, da takšna dejanja agresije spodkopavajo svetovni mir in varnost. Sahelske države so izrazile polno solidarnost z venezuelskim ljudstvom in poudarile nujnost spoštovanja enakopravnosti v mednarodnih odnosih. Napetosti med ZDA in Venezuelo so se sicer stopnjevale že dlje časa, vojaški napad z začetka januarja pa je povzročil ostre odzive zlasti v državah, ki se same spopadajo z vprašanji zagotavljanja suverenosti in nasprotovanja tujim vplivom.

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o umiku Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah. Ukrep je bil sprejet kot del obsežnega umika iz kolektivnega globalnega delovanja, pri čemer so med organizacijami, iz katerih se umikajo ZDA, tudi tiste, ki se osredotočajo na podnebne spremembe.

Nacionalna volilna komisija je v noči iz ponedeljka na torek, 6. januarja 2026, objavila, da je Faustin-Archange Touadéra, aktualni predsednik Srednjeafriške republike, ponovno izvoljen že v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Prejel je 76,15 % glasov.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo zvečer uradno potrdilo končne rezultate predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra. Za zmagovalca je bil razglašen general Mamady Doumbouya, vodja vojaške hunte, ki je prejel 86,72 odstotka glasov. Prvi predsednik vrhovnega sodišča Fode Bangoura je sporočil, da je bil Doumbouya izvoljen za sedemletni mandat, s čimer se je končal prehodni proces po vojaškem udaru. Odločitev sodišča je potrdila predhodne začasne izide, ki so bili objavljeni v torek. Volitve so v mednarodni javnosti in pri opoziciji sprožile številne kritike, saj so bili ključni opozicijski kandidati izključeni iz volilnega procesa. Doumbouya se je tako pomeril le z osmimi manj znanimi kandidati, kar mu je omogočilo prepričljivo zmago že v prvem krogu. Kljub očitkom o nedemokratičnosti procesa, ki so ga nekateri označili za simulaker, novi predsednik ohranja določene diplomatske povezave z Evropo, kar mu utegne olajšati mednarodno legitimacijo njegove oblasti v prihodnje.

Maroko se je z zmago 1:0 nad Tanzanijo, z golom Brahima Diaza, uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov. Ayoub El Kaabi je tekmo začel v prvi postavi maroške reprezentance. Real Madrid je v novi sezoni zanesljivo premagal Betis s 5:1.

Burkina Faso je v začetku leta 2026 prejela finančne in materialne prispevke svojih državljanov, ki živijo v Togu in Kuvajtu. Diaspori obeh držav sta za nacionalna prizadevanja za mir in obnovo države skupaj prispevali 22 milijonov frankov CFA (približno 33.500 evrov). Uradna slovesnost ob predaji donacij je potekala 5. januarja 2026 v Ouagadougouju pod vodstvom ministra za zunanje zadeve Karamoka Jeana Marieja Traoréja. Burkinska diaspora v Togu je zbrala 20 milijonov frankov CFA v gotovini ter dodatna materialna sredstva v vrednosti dveh milijonov frankov CFA, ki so namenjena notranje razseljenim osebam. Prispevek diaspore iz Kuvajta je znašal dva milijona frankov CFA, pri čemer je bil milijon namenjen skladu za domoljubno podporo, drugi milijon pa predsedniški pobudi Faso Mêbo. Minister Traoré se je v imenu predsednika države in vlade zahvalil za izkazano domoljubje in solidarnost, ki sta ključna za stabilizacijo države v težkih varnostnih razmerah. Sklad za domoljubno podporo ostaja eden osrednjih mehanizmov za financiranje varnostnih in humanitarnih operacij v državi.

Ekvatorialna Gvineja je z uradnim predsedniškim odlokom, objavljenim v začetku januarja 2025, svojo prestolnico preselila iz Malaba v novozgrajeno mesto Ciudad de la Paz. Nova prestolnica, katere ime v prevodu pomeni Mesto miru, se nahaja v provinci Djibloho v osrčju ekvatorialnega gozda na celinskem delu države. S to zgodovinsko odločitvijo se je sedež upravne oblasti premaknil z otoka Bioko, kjer leži dosedanje glavno mesto Malabo, v notranjost države. Projekt selitve prestolnice je bil zasnovan z namenom razbremenitve Malaba in zagotavljanja boljšega dostopa do upravnih storitev na celinskem delu ozemlja. Ciudad de la Paz predstavlja ključno fazo v teritorialni reorganizaciji te srednjeafriške države. Kljub uradni razglasitvi se pričakuje, da bo prenos vseh državnih institucij in infrastrukture trajal dlje časa, saj država postopoma vzpostavlja potrebne zmogljivosti v novem mestu, ki je bilo zgrajeno skoraj iz nič.

Predsednik vlade Burkine Faso Rimtalba Jean Emmanuel Ouédraogo je v ponedeljek, 5. januarja 2026, vodil tradicionalno slovesnost dviga državne zastave pred sedežem vlade. Ob tem dogodku je premier podal povzetek vladnih dosežkov v preteklem letu 2025 in poudaril neomajno zavezanost k služenju narodu v prihodnje. Slovesnost na sedežu vlade, znana kot Primature, simbolizira državno enotnost in kontinuiteto oblasti v tej zahodnoafriški državi. Premier Ouédraogo je v svojem nagovoru izpostavil ključne cilje za leto 2026, pri čemer se namerava vlada pod njegovim vodstvom osredotočiti na stabilizacijo razmer in izvajanje zastavljenih razvojnih politik. Dogodek, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki države, služi tudi kot priložnost za krepitev domoljubja in javno potrditev vladne strategije. Ouédraogo je ob tem ponovno poudaril, da ostaja njegova misija v službi državljanov prednostna naloga izvršne oblasti.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Venezuelska podpredsednica je priznala, da ne ve, kje je predsednik Maduro, in zahtevala dokaz, da je živ. Medtem so se pojavile podrobnosti o ameriškem vojaškem napadu, v katerem naj bi bil Maduro s soprogo odpeljan iz države. Ameriška vlada je napovedala obtožnico proti Maduro, venezuelska vlada pa je ZDA obtožila napada na civilne in vojaške objekte.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

V Gvineji danes potekajo predsedniške volitve, na katerih ima pravico glasovati več kot 6,7 milijona volivcev. Volitve naj bi pomenile konec štiriletnega prehodnega obdobja, ki ga je vodil Nacionalni odbor za razvoj (CNRD) po državnem udaru leta 2021, ko je bil strmoglavljen predsednik Alpha Condé. Hkrati pa prihajajo poročila o streljanju v prestolnici Conakry.

Mozambik je s presenetljivo zmago 3:2 proti Gabonu na Afriškem pokalu narodov 2025 okrepil svoje možnosti za uvrstitev v osmino finala. Gabon, kljub prisotnosti Aubameyanga, se je znašel v težkem položaju in je blizu izpada iz tekmovanja.

V Bamaku, Mali, je potekalo srečanje voditeljev držav Sahelske zveze (AES), na katerem so sodelovali predsedniki Malija, Nigra in Burkina Fasa. Predsednik Burkina Fasa, Ibrahim Traoré, je bil sprejet s strani malijskega kolega Assimija Goïte. Srečanje je bilo ključnega pomena za utrditev podregionalnega sodelovanja.