Reprezentanca Slonokoščene obale je v osmini finala afriškega pokala narodov (CAN 2025) prepričljivo premagala Burkina Faso z izidom 3:0. Tekma, ki je potekala v torek v Marakešu, je potrdila premoč branilcev naslova, ki so skozi celotno srečanje nadzorovali potek igre. Nogometaši Slonokoščene obale so z disciplinirano in učinkovito predstavo onemogočili nasprotnika in si brez večjih težav zagotovili mesto med najboljšimi osmimi ekipami na celini. Z zmago nad Burkino Faso so se »sloni« uvrstili v četrtfinale, kjer se bodo pomerili z reprezentanco Egipta. Ekipa pod vodstvom selektorja Emersa Faéja je pokazala stopnjevanje forme, kar povečuje pričakovanja njihovih navijačev v boju za ubranitev lovorike. Za Burkino Faso se je pot na letošnjem prvenstvu v Maroku končala v osmini finala, medtem ko Slonokoščena obala ostaja eden glavnih favoritov za končno zmago.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nacionalna volilna komisija je v noči iz ponedeljka na torek, 6. januarja 2026, objavila, da je Faustin-Archange Touadéra, aktualni predsednik Srednjeafriške republike, ponovno izvoljen že v prvem krogu predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra 2025. Prejel je 76,15 % glasov.

Slonokoščena obala, branilka naslova na Afriškem pokalu narodov 2025, je v osmini finala s 3:0 premagala Burkino Faso v Marakešu. S tem se je uvrstila v četrtfinale, kjer se bo pomerila z Egiptom. Tekma je bila odigrana v torek, 6. januarja 2026.

Burkina Faso je v začetku leta 2026 prejela finančne in materialne prispevke svojih državljanov, ki živijo v Togu in Kuvajtu. Diaspori obeh držav sta za nacionalna prizadevanja za mir in obnovo države skupaj prispevali 22 milijonov frankov CFA (približno 33.500 evrov). Uradna slovesnost ob predaji donacij je potekala 5. januarja 2026 v Ouagadougouju pod vodstvom ministra za zunanje zadeve Karamoka Jeana Marieja Traoréja. Burkinska diaspora v Togu je zbrala 20 milijonov frankov CFA v gotovini ter dodatna materialna sredstva v vrednosti dveh milijonov frankov CFA, ki so namenjena notranje razseljenim osebam. Prispevek diaspore iz Kuvajta je znašal dva milijona frankov CFA, pri čemer je bil milijon namenjen skladu za domoljubno podporo, drugi milijon pa predsedniški pobudi Faso Mêbo. Minister Traoré se je v imenu predsednika države in vlade zahvalil za izkazano domoljubje in solidarnost, ki sta ključna za stabilizacijo države v težkih varnostnih razmerah. Sklad za domoljubno podporo ostaja eden osrednjih mehanizmov za financiranje varnostnih in humanitarnih operacij v državi.

Ekvatorialna Gvineja je z uradnim predsedniškim odlokom, objavljenim v začetku januarja 2025, svojo prestolnico preselila iz Malaba v novozgrajeno mesto Ciudad de la Paz. Nova prestolnica, katere ime v prevodu pomeni Mesto miru, se nahaja v provinci Djibloho v osrčju ekvatorialnega gozda na celinskem delu države. S to zgodovinsko odločitvijo se je sedež upravne oblasti premaknil z otoka Bioko, kjer leži dosedanje glavno mesto Malabo, v notranjost države. Projekt selitve prestolnice je bil zasnovan z namenom razbremenitve Malaba in zagotavljanja boljšega dostopa do upravnih storitev na celinskem delu ozemlja. Ciudad de la Paz predstavlja ključno fazo v teritorialni reorganizaciji te srednjeafriške države. Kljub uradni razglasitvi se pričakuje, da bo prenos vseh državnih institucij in infrastrukture trajal dlje časa, saj država postopoma vzpostavlja potrebne zmogljivosti v novem mestu, ki je bilo zgrajeno skoraj iz nič.

Predsednik vlade Burkine Faso Rimtalba Jean Emmanuel Ouédraogo je v ponedeljek, 5. januarja 2026, vodil tradicionalno slovesnost dviga državne zastave pred sedežem vlade. Ob tem dogodku je premier podal povzetek vladnih dosežkov v preteklem letu 2025 in poudaril neomajno zavezanost k služenju narodu v prihodnje. Slovesnost na sedežu vlade, znana kot Primature, simbolizira državno enotnost in kontinuiteto oblasti v tej zahodnoafriški državi. Premier Ouédraogo je v svojem nagovoru izpostavil ključne cilje za leto 2026, pri čemer se namerava vlada pod njegovim vodstvom osredotočiti na stabilizacijo razmer in izvajanje zastavljenih razvojnih politik. Dogodek, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki države, služi tudi kot priložnost za krepitev domoljubja in javno potrditev vladne strategije. Ouédraogo je ob tem ponovno poudaril, da ostaja njegova misija v službi državljanov prednostna naloga izvršne oblasti.

Vrhovno sodišče Gvineje je v nedeljo zvečer uradno potrdilo končne rezultate predsedniških volitev, ki so potekale 28. decembra. Za zmagovalca je bil razglašen general Mamady Doumbouya, vodja vojaške hunte, ki je prejel 86,72 odstotka glasov. Prvi predsednik vrhovnega sodišča Fode Bangoura je sporočil, da je bil Doumbouya izvoljen za sedemletni mandat, s čimer se je končal prehodni proces po vojaškem udaru. Odločitev sodišča je potrdila predhodne začasne izide, ki so bili objavljeni v torek. Volitve so v mednarodni javnosti in pri opoziciji sprožile številne kritike, saj so bili ključni opozicijski kandidati izključeni iz volilnega procesa. Doumbouya se je tako pomeril le z osmimi manj znanimi kandidati, kar mu je omogočilo prepričljivo zmago že v prvem krogu. Kljub očitkom o nedemokratičnosti procesa, ki so ga nekateri označili za simulaker, novi predsednik ohranja določene diplomatske povezave z Evropo, kar mu utegne olajšati mednarodno legitimacijo njegove oblasti v prihodnje.

Maroko se je z zmago 1:0 nad Tanzanijo, z golom Brahima Diaza, uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov. Ayoub El Kaabi je tekmo začel v prvi postavi maroške reprezentance. Real Madrid je v novi sezoni zanesljivo premagal Betis s 5:1.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Nicolása Madura so po prihodu v New York zaprli v zapor v Brooklynu, kjer so v preteklosti bili zaprti tudi znani glasbeniki, kot je R. Kelly. Trump je izjavil, da bodo ZDA »vodile« Venezuelo in tam vzpostavile red. Zaradi zajetja Madura se pojavljajo nova geopolitična tveganja za vlagatelje. V Amsterdamu in Madridu so potekali protesti proti »imperialistični agresiji«.

Nicolása Madura so po zajetju prepeljali v zapor v New Yorku, kjer so ga že imeli priložnost videti v lisicah. Vrhovno sodišče Venezuele je za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "vodile" Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen, ustrezen in preudaren prehod". Po aretaciji so v Amsterdamu in Madridu potekali protesti proti "imperialistični agresiji". Vlagatelji so soočeni z novimi geopolitičnimi tveganji. Zapor v Brooklynu, kjer je zaprt Maduro, je znan po težavah.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Nogometna reprezentanca Senegala se je kot prva izbrana vrsta uvrstila v četrtfinale afriškega pokala narodov 2025 (CAN), potem ko je v Maroku s 3:1 premagala Sudan. Čeprav so Senegalci tekmo začeli slabo in se že v 6. minuti znašli v zaostanku po zadetku sudanskega napadalca Abadallaha, so »levi Terange« hitro prevzeli nadzor nad igro. Do preobrata so prišli še pred koncem prvega polčasa, pri čemer je ključno vlogo odigral Pape Gueye, ki je dosegel dva zadetka, končni izid pa je postavil mladi up Ibrahima Mbaye. Senegalska reprezentanca je s to zmago potrdila svojo vlogo ene izmed favoritinj prvenstva, saj se je v izločilne boje podala z visoko mero samozavesti in kolektivne trdnosti. Kljub začetnemu pritisku Sudana so senegalski nogometaši ohranili mirnost in z natančnejšo igro v nadaljevanju nadigrali nasprotnika. Sudan se je po obetavnem začetku moral sprijazniti s premočjo nasprotnika, medtem ko Senegal zdaj čaka na razplet v ostalih skupinah pred nadaljevanjem turnirja v Maroku.

Mali se je uvrstil v četrtfinale afriškega pokala narodov 2025, potem ko je po streljanju enajstmetrovk premagal Tunizijo. Redni del in podaljški so se končali z rezultatom 1:1. Tunizija je v 89. minuti povedla, Mali pa je izenačil z enajstmetrovko v podaljšku. Malijci so igrali z igralcem manj zaradi rdečega kartona. V četrtfinalu se bo Mali pomeril s Senegalom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki posebnih enot Delta Force zajeli dolgoletnega venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah po lokalnem času, ko so prestolnico Caracas in več drugih zveznih držav pretresle močne eksplozije. Maduro in Floresova sta bila s helikopterjem prepeljana iz države, trenutno pa se po navedbah ameriške administracije nahajata na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima na poti v New York. ZDA so proti Maduru in njegovi soprogi že vložile obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo mogoč varen in razumen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo brez primere in zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Rusija in Kitajska sta napad ostro obsodili kot kršitev mednarodnega prava.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so označile začetek obsežnega ameriškega vojaškega napada na to južnoameriško državo. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem potrdil, da so elitne enote Delta Force v koordinaciji z organi pregona uspešno zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Washingtona sta bila oba že izgnana iz države in bosta prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z mamil. Operacija je sledila večmesečnim stopnjevanim napetostim in ameriškim napadom na morske in kopenske cilje, povezane z režimom. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je sprva dejala, da lokacija predsednika ni znana, ter od ZDA zahtevala dokaz o življenju. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah in Miamiju ob Madurovem padcu proslavljali, so zaveznice, kot sta Rusija in Iran, ostro obsodile ameriško »vojaško agresijo«. Ameriška administracija je operacijo označila za »briljantno« in napovedala, da ne bo dovolila, da bi oblast v Venezueli prevzel kdor koli iz Madurovega kroga.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.