APDEJT.si

Na spletu so se pojavili posnetki močnega potresa z magnitudo 8,8, ki je prizadel rusko Kamčatko. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da ni bilo žrtev, kar je pripisal učinkovitosti opozorilnih sistemov in trdni gradnji objektov.

Južni Ciper in Palestina sta se zapletla v diplomatski spor glede predsedovanja Generalni skupščini Združenih narodov. Pojavljajo se pomisleki, da bi Izrael in ZDA lahko izkoristila kandidaturo Južnega Cipra za škodovanje Palestincem. Ciperski mediji poročajo o naraščajočih napetostih med obema stranema glede tega vprašanja.

Na zasedanju Združenih narodov je sedemnajst držav, vključno s Savdsko Arabijo, Katarjem in Egiptom, pozvalo Hamas, naj preda orožje palestinskim oblastem. Glavni cilj srečanja je bil oživitev rešitve dveh držav – izraelske in palestinske, ki jo mnogi štejejo za klinično mrtvo. Izjava, znana kot »njujorška deklaracija«, poudarja pomen razorožitve Hamasa za dosego trajnostnega miru v regiji.

Potres z magnitudo 8,8 pri Kamčatki, eden najmočnejših v zadnjih 100 letih, je povzročil izbruh vulkana Ključevskoj. Čeprav so valovi cunamija dosegli do pet metrov in prizadeli Rusijo, Havaje, Japonsko in Kalifornijo, žrtev ni bilo. Izvedene so bile evakuacije na Galapaških otokih, Velikonočnem otoku in v perujskih pristaniščih. Opozorilo pred cunamijem na Havajih je bilo znižano na svetovalno raven. Mediji so poročali o vzrokih za nastanek cunamija in razpravljali o vlogi Oprah Winfrey med dogodkom. Evropska unija pripravlja mehanizem SAFE za financiranje vojaške priprave.

Komisarka za okolje, Antonia Theodosiou, je poudarila dolgotrajen problem nezakonitih odlagališč na Cipru. Dimitris Tsiodras je Evropsko komisijo pozval k nujni finančni podpori živinorejcem, prizadetim zaradi ovčjih koz. Predlogi za odškodnine prizadetim v uničujočih požarih v provinci Limassol so bili predloženi v odobritev Svetu ministrov. Medtem pa je bil v Assirosu v Solunu še vedno aktiven požar z več manjšimi žarišči, medtem ko se je stanje požara v Deskati izboljšalo.

Grški otok Agio Efstratios je postal prvi energetsko avtonomen otok v Grčiji, saj se 100 % njegovih potreb po električni energiji pokriva iz obnovljivih virov. Celoten sistem je začel delovati v začetku julija. Medtem Turčija, ki ni omenjena v kontekstu energetskega samozadostnosti, nadaljuje z večplastno energetsko strategijo, katere cilj je povečanje energetske avtonomije, preoblikovanje v regionalno energetsko vozlišče in uporaba energije za geopolitični vpliv. Ta strategija vključuje velike naložbe v obnovljive vire energije, kar predstavlja izziv za Ciper.

Predsednik Ersin Tatar je izjavil, da je rešitev na podlagi federacije za ciprsko vprašanje preteklost, in poudaril, da je Turčijo prepričal o politiki rešitve dveh držav. Tatar je dodal, da je bil pristop rešitve dveh držav del vladnega programa že pred sedmimi leti.

Predsednik parlamenta Severnega Cipra, Ziya Öztürkler, je poudaril, da je zdravstveni sistem Severnega Cipra na pragu nove dobe, kar je rezultat naložb in podpore Republike Turčije. Poudaril je, da so turške naložbe v zdravstvo in druga področja neposredno prispevale k izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev Severnega Cipra.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je srečal z Marto Kos, članico Evropske komisije, pristojno za širitev. Razpravljala sta o nujnosti verodostojne in načelne širitvene politike Evropske unije, ki bi vsem kandidatkam zagotavljala pošteno obravnavo, proces pa bi moral temeljiti izključno na zaslugah in objektivnih kriterijih. Med srečanjem so bile omenjene tudi konference o Cipru v Ženevi in New Yorku.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je potrdil, da bo Turčija kot matična in garantna država vedno stala ob turških Ciprčanih na njihovi poti k uspešni prihodnosti. Izjavo je podal na seji kabineta v predsedniškem kompleksu.

Donald Trump je Vladimirju Putinu postavil nov, skrajšan rok 10 do 12 dni za konec vojne v Ukrajini, kar pomeni, da bi se morali boji ustaviti okoli 8. avgusta. Ukrajina je pozdravila to »odločnost« Washingtona, potem ko je Trump izrazil razočaranje nad pomanjkanjem napredka in dejstvom, da se ne dela več iluzij o Kremlju. Pred tem je Trump 14. julija Putinu dal 50 dni časa za ustavitev konflikta.

Med vikendom so obsežni gozdni požari zajeli Grčijo in Bolgarijo, pri čemer so plameni v obeh državah dosegli tudi območja blizu turške meje. V Grčiji so evakuirali prebivalce vasi 30 kilometrov od Aten, medtem ko je v Bolgariji požar, ki je izbruhnil v bližini mesta Lesovo, prečkal mejo s Turčijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil lakoto v Gazi, jo označil za 'norost' in napovedal, da bodo ZDA vzpostavile centre za distribucijo hrane v Gazi. S tem je bil v nasprotju s trditvami izraelskega premierja Netanyahuja, ki je zanikal obstoj lakote.

Rusija je zaradi varnostnih pomislekov odpovedala veliko pomorsko parado ob dnevu ruske mornarice, je sporočil Kremelj. Namestnik tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrij Peskov je poudaril, da so varnostni razlogi najpomembnejši. V ločeni izjavi je Peskov prav tako obtožil Kijev in zahodne države, da zavračajo diplomatske rešitve za konflikt v Ukrajini, medtem ko Rusija daje prednost političnim in diplomatskim sredstvom za rešitev spora.

Minister za narodno izobraževanje Nazım Çavuşoğlu se je v okviru obiska v Azerbajdžanu srečal z diplomanti univerz s Severnega Cipra, ki v Azerbajdžanu opravljajo različne funkcije. Na srečanju je poudaril pomen izobraževalnega in kulturnega sodelovanja med obema državama ter napovedal korake za krepitev odnosov s pomočjo štipendij in promocijskih dejavnosti. Diplomanti so zaključili študij na področjih prava, arhitekture, poslovnih ved in ekonomije.

Po mesecih mednarodnih pritiskov in opozoril humanitarnih organizacij o širjenju lakote v palestinski enklavi, so se iz Egipta proti Gazi premaknili tovornjaki s humanitarno pomočjo. Dogodek je sledil po poročilih o naraščajoči mednarodni obsodbi izraelskih dejanj, ki naj bi povzročala stradanje palestinskega prebivalstva, medtem ko vlade izražajo solidarnost s prebivalci Gaze kljub prizadevanjem nekaterih držav, da bi omejile pretok informacij.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na Generalni skupščini Združenih narodov slovesno priznala palestinsko državo. Ta odločitev je povzročila diplomatske napetosti v diplomatskih krogih od Bližnjega vzhoda, prek Evrope, vse do Washingtona. Napoved ni prišla nepričakovano, saj naj bi jo poganjala frustracija in zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi. Macron je sicer prvi zahodni član Varnostnega sveta ZN, ki je sprejel takšno potezo.

Egipt je v nedeljo poslal konvoje humanitarne pomoči proti Gazi, medtem ko je izraelska vojska napovedala takšne premire za olajšanje dostave. Vozila s pomočjo so se premikala iz Egipta v Gazo, kot je poročal egiptovski državni televiziji. Novica nakazuje premike v prizadevanjih za zagotavljanje humanitarne podpore območju.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojo taktiko ultimativnega pritiska glede ukrajinske vojne sprožil ostre odzive, zlasti iz Rusije, kjer je Dimitrij Medvedjev opozoril, da je vsak ultimatum korak proti vojni. Hkrati so se pojavile kritike glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki ga je Evropska unija označila kot najboljši možen dogovor, nekateri pa so ga razumeli kot priznanje poraza EU v pogajanjih.

V Franciji je bil v Strasbourgu aretiran 58-letni nekdanji agent francoske zunanje obveščevalne službe. Obtožen naj bi bil sodelovanja pri organizaciji posilstev otrok v Afriki. Več podrobnosti o primeru ni znanih, preiskava še poteka.