APDEJT.si

V Londonu je policija aretirala več kot 425 ljudi med protestom v podporo skupini Palestine Action, ki so jo v Veliki Britaniji prepovedali v skladu s protiteroristično zakonodajo. Protest je bil napet, policija pa je poročala o napadih na policiste. Kritiki so prepoved označili za napad na svobodo govora.

Predsednik Južnega Cipra, Nikos Hristodulidis, je napovedal, da pripravlja nove ideje za rešitev ciprskega vprašanja. Te ideje naj bi predstavil posebni odposlanki Združenih narodov za Ciper, Marii Angeli Holguin. Cilj teh prizadevanj je doseči napredek pri reševanju dolgoletnega spora.

Osebna odposlanka generalnega sekretarja ZN, Maria Angela Holguin Cuellar, je obiskala Ciper, da bi se sestala z voditelji ciprskih Grkov in ciprskih Turkov. Njen obisk, ki je bil prvotno načrtovan pred dvema tednoma, a preložen zaradi družinskih razlogov, je namenjen iskanju skupne podlage za morebitno nadaljevanje pogajanj o ponovni združitvi otoka. Predsednik ciprskih Turkov, Ersin Tatar, naj bi jo sprejel 15. septembra.

V Lizboni je v nesreči žičnice umrlo 16 ljudi, med njimi uslužbenec žičnice in nekdanji odbojarski sodnik. V Veliki Britaniji je zaradi škandala o davčni utaji odstopila podpredsednica vlade Angela Rayner. Umrla je vojvodinja Kenta v starosti 92 let. Obdukcija je pokazala, da je deček Panagiotakis umrl zaradi zadušitve.

Afganistan je stresel nov potres z magnitudo 5,6, ki je prizadel isto območje kot potres 1. avgusta. Medtem je število smrtnih žrtev prejšnjih potresov naraslo na 2.205. Preživeli se borijo za osnovne življenjske potrebščine, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa nima dovolj sredstev za pomoč.

V Lizboni se je število smrtnih žrtev zaradi iztirjenja žičnice povečalo na 17. Izraelska modna znamka Comme il faut je sprožila kampanjo proti lakoti v Gazi, kar je prvi tovrstni protest izraelskega podjetja. Giorgio Armani pa se je spominjal svojega preminulega partnerja, Sergia Galeottija, ki je zaznamoval njegovo življenje. Na Cipru je bila zdravniku gastroenterologu začasno odvzeta licenca zaradi neprimernega napada na pacientko. Petnajstletni Carlo Acutis bo v nedeljo v Vatikanu postal prvi svetnik katoliške cerkve, ki je pripadal generaciji milenijcev. V Grčiji je moški nadlegoval ženske na ulici, 17-letnik pa je priznal, da je ugrabil otroka zaradi sovraštva do Romov. Grška policija je razkrila veliko mrežo tihotapljenja in poneverjanja goriva.

Število smrtnih žrtev potresa je preseglo 1457, ZN pa opozarja, da bi lahko število še naraslo, saj so ljudje še vedno ujeti pod ruševinami. Reševalci se borijo, da bi izvlekli trupla izpod ruševin, medtem ko se čas za preživele izteka. Humanitarne organizacije opozarjajo, da so potrebe žrtev potresa ogromne in hitro naraščajo, medtem ko denarja in zalog za pomoč zmanjkuje.

Veleposlanik Turške republike Severni Ciper (KKTC) v Ankari, İsmet Korukoğlu, je izjavil, da so spremembe, ki so se zgodile po drugi svetovni vojni, lahko v korist KKTC na podlagi rešitve dveh držav. Korukoğlu se je srečal s predstavniki medijev in razpravljal o aktualnih temah.

Število smrtnih žrtev nesreče vzpenjače v Lizboni je naraslo na 17, ranjenih je 21 ljudi. Med njimi je tudi francoska državljanka. Portugalska je razglasila dan žalosti. Priče so opisale dogajanje kot grozljivo, vzpenjača naj bi se sesula kot škatla. Oblasti bodo preiskale vzrok nesreče.

V nesreči znamenite vzpenjače Glória v Lizboni je umrlo najmanj tri ljudi, okoli 20 pa je ranjenih. Po poročanju reševalnih služb je vzpenjača iztirila in trčila. Po poročanju RT.com naj bi bilo mrtvih najmanj 15 ljudi, 18 pa ranjenih.

V sirijski prestolnici Damask je prišlo do eksplozije na vojaškem oporišču. Po poročanju različnih virov so se oglasile detonacije v samem mestu. Sirski organ za civilno letalstvo zaenkrat ni izdal uradnega sporočila o vzroku eksplozije.

Osebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov (ZN) za Ciper, Maria Angela Holguin, naj bi pred načrtovanim trilateralnim srečanjem med voditeljema Cipra in generalnim sekretarjem ZN v New Yorku obiskala Ciper. Namen obiska je priprava na omenjeno srečanje.

Dne 3. septembra 2025 so se zgodili različni dogodki in objave po svetu. San Juan Daily Star je objavil pravna obvestila. Deccan Herald je predstavil najboljše fotografije s celega sveta in tudi druge novice. GNLM je objavil svojo redno številko časopisa v Mjanmaru. V finski reviji Ess.fi je bil objavljen strip Fingerpori. Rionegro.com.ar pa je objavil osmrtnice v Argentini.

Močno monsunsko deževje je povzročilo obsežne poplave v severni Indiji, pri čemer je umrlo najmanj pet ljudi. Reka Yamuna je v Delhiju presegla nevarno raven, zaradi česar so evakuirali okoli 10.000 ljudi.

Turški notranji minister Ali Yerlikaya je sporočil, da so iz Gruzije, Albanije, Nemčije, Senegala in Grčije v Turčijo izročili 14 osumljencev, ki so bili iskani z mednarodnimi (rdeča tiralica) in nacionalnimi tiralicami. Dvanajst osumljencev je bilo iskanih z rdečo tiralico, dva pa na nacionalni ravni.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

V zahodnem Sudanu, v gorovju Marra v regiji Darfur, je zemeljski plaz uničil vas in ubil več kot tisoč ljudi. Po poročanju uporniške skupine Sudan Liberation Movement/Army naj bi preživel le en prebivalec.

Agencija ZN za begunce (UNHCR) načrtuje zmanjšanje svojega proračuna za skoraj petino na 8,5 milijarde dolarjev, čeprav se število razseljenih oseb zaradi kriz, kot je vojna v Sudanu, še naprej povečuje. Agencija bo zaprla svoj urad za južno Afriko in ukinila skoraj 4.000 delovnih mest zaradi finančnih omejitev.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Minister za delo in socialno varnost Severnega Cipra, Oğuzhan Hasipoğlu, je ob 1. septembru, svetovnem dnevu miru, izpostavil, da je resničen mir mogoč le z zagotavljanjem pravičnosti, varnosti in z močno voljo. V svoji izjavi je poudaril, da ta dan opominja na nujnost teh elementov za dosego trajnega miru.