Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v ponedeljek znova poudaril, da je vrnitev Turčije v program naprednih lovskih letal F-35 ključnega pomena ne le za njegovo državo, temveč za celotno zavezništvo NATO. Turčija, ki je bila iz programa odstranjena po nakupu ruskega obrambnega sistema S-400, po besedah predsednika ostaja nepogrešljiv steber zahodne varnostne arhitekture. Erdoğan je izpostavil, da je bila njegova država iz projekta izključena nepravično, kljub temu da je poravnala svoje finančne obveznosti. Predsednik je v izjavah za javnost izpostavil, da bi ponovna vključitev Turčije in dobava letal okrepila strateško partnerstvo med Ankaro in Washingtonom. Poudaril je, da varnost zveze NATO brez polnega turškega sodelovanja in sodobne opreme ne more biti zagotovljena na najvišji ravni. Poziv prihaja v času, ko si Turčija prizadeva za posodobitev svojih zračnih sil in izboljšanje odnosov znotraj zavezništva, medtem ko Združene države Amerike še vedno pogojujejo vrnitev z rešitvijo vprašanja ruske vojaške tehnologije na turških tleh.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost umika sankcij proti Turčiji in prodaje lovskih letal F-35, če bo srečanje z Erdoğanom produktivno. Po srečanju je ameriški veleposlanik v Turčiji srečanje označil za 'boljše od odličnega'. Trump je pozval Erdoğana, naj ustavi nakup ruske nafte.

V Istanbulu se je začel TEKNOFEST Mavi Vatan, ki je del TEKNOFEST 2025. Dogodek, ki odraža nacionalno tehnološko vizijo na morju, poteka pod temo 'Mavi Vatan'.

Po prepovedi udeležbe navijačem Maccabi Tel Aviv na tekmi proti Aston Villi zaradi varnostnih pomislekov je sledilo ogorčenje. Izraelska vlada je prepoved označila za 'sramotno'. Keir Starmer je obsodil odločitev, britanske oblasti pa so začele prizadevanja za preklic prepovedi.

V zadnjih dneh se stopnjujejo napetosti v Ukrajini, kjer so ruske sile izvedle obsežne napade na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi štirje otroci. Kljub temu Kremelj trdi, da ostaja odprt za pogajanja. Evropska unija in Velika Britanija so izrazile ogorčenje nad ruskimi napadi, Rusija pa je sporočila, da je dosegla svoje cilje. Hkrati sta Švedska in Nizozemska pozvali EU k uvedbi sankcij proti Izraelu in Hamasu. Nemčija pa želi okrepiti sodelovanje z Estonijo in Dansko zaradi ruskih aktivnosti v Baltskem morju. Na Cipru medtem potekajo razprave o prehodih med severnim in južnim delom otoka, medtem ko vodja ciprske delegacije v Svetu Evrope poziva k obsodbi zadrževanja grških Ciprijanov.

Grški zunanji minister je izjavil, da bo Grčija zagotovila varno plovbo ladjam, ki so del mednarodne flotile za Gazo, v svojih vodah in o tem obvestila Izrael. Španija se je pridružila Italiji pri pošiljanju vojaške ladje za pomoč flotili.

Predsednik in neodvisni kandidat za predsednika Cipra, Ersin Tatar, je med obiskom Združenja upokojenih podčastnikov izjavil, da tisti, ki pravijo, da v tem času ni vojne, naj pogledajo v bližnjo soseščino. S tem je opozoril na stalno prisotnost konfliktov v bližnjih regijah.

ZDA so opozorile na "verodostojna poročila", da Hamas načrtuje neizbežen napad na civiliste v Gazi, kar bi pomenilo kršitev sporazuma o prekinitvi ognja. Izrael je medtem sporočil, da je v okviru dogovora o premirju, ki ga podpirajo ZDA, pridobil posmrtne ostanke dveh talcev, ki jih je izročil Hamas.

Danska je poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor zaradi poročil o tajnih operacijah ameriških državljanov v Grenlandiji. Bela hiša je potrdila odpustitev direktorice CDC, kar je bil vrhunec spora med znanstvenico in ministrom za zdravje Donalda Trumpa. Nemški zunanji minister si želi okrepiti sodelovanje z Estonijo in Dansko zaradi ruskih agresivnih dejanj v Baltskem morju. Putin, Erdogan in Modi so se udeležili vrha v Šanghaju, kjer so razpravljali o alternativni globalni upravi. AEK pa se pripravlja na tekmo proti Anderlechtu v Konferenčni ligi.

Donald Trump je med srečanjem z Volodimirjem Zelenskim zavrnil dobavo raket Tomahawk Ukrajini in pozval obe strani k takojšnji ustavitvi vojne. Zelenski je po srečanju opravil telefonske pogovore z evropskimi voditelji in izrazil upanje, da bo Trump pritisnil na Putina, da ustavi vojno. Trump naj bi Madžarsko izbral za srečanje s Putinom, ker mu je madžarski premier Viktor Orban všeč.

Izrael je izvedel zračne napade na staro vojašnico v regiji El-Kisve jugozahodno od Damaska. Napadi so bili izvedeni na goro Mani v regiji Küsve južno od Damaska. Sirske oblasti se na napade še niso odzvale.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

Benjamin Netanjahu je pred srečanjem z Donaldom Trumpom izjavil, da Izrael pripravlja nov načrt za prekinitev ognja s podporo Bele hiše. Pogovori med Trumpom in Netanjahujem naj bi pospešili dogovor o končanju vojne v Gazi. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi preseglo 66.000.

Izrael je obtožil Hamas kršenja premirja in izvedel napade na območju Gaze, pri čemer naj bi izraelske letalske sile napadle območje Rafe. Palestinski viri so poročali, da je izraelska mornarica močno obstreljevala obalo. Hamas je zanikal obtožbe ZDA o načrtovanju kršitve premirja. Po podatkih medijske pisarne v Gazi naj bi Izrael od 1. oktobra zagrešil 47 kršitev premirja, v katerih je umrlo 38 Palestincev.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli. Nicolas Maduro je ZDA obtožil načrtovanja državnega udara s pomočjo CIE. Operacije naj bi bile usmerjene proti venezuelskim narkokartelom. Trump razmišlja tudi o kopenskih operacijah proti narkokartelom.

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.