Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je novo leto dočakal v družbi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na svojem luksuznem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje med voditeljema je potekalo v okviru tradicionalne novoletne zabave, ki jo ameriški predsednik vsako leto priredi za izbrane goste na svojem zasebnem letovišču. Dogodek poudarja tesne osebne in politične vezi med voditeljema dveh ključnih zaveznic. Čeprav je bila narava srečanja uradno družabna, njuno druženje v času geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu simbolizira usklajenost politik Washingtona in Tel Aviva. Navzočnost Netanjahuja na Floridi ob prehodu v novo leto odraža visoko stopnjo diplomatskega sodelovanja in vzajemne podpore, ki sta jo državi gojili v zadnjem obdobju.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do silovite eksplozije v enem izmed lokalnih barov, ki je zahtevala več smrtnih žrtev. Po navedbah lokalne policije je eksploziji sledil obsežen in hiter požar, v katerem je bilo poleg smrtnih žrtev tudi več oseb poškodovanih. Dogodek se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan, ko je bilo v baru še vedno veliko gostov. Na prizorišču nesreče se je takoj začela obsežna reševalna akcija, ki je trajala pozno v jutro. Gasilci in reševalne službe so se spopadali z ognjenimi zublji, medtem ko so policisti zavarovali območje in začeli s preiskavo vzroka eksplozije. Identiteta žrtev in natančno število poškodovanih uradno še nista bila potrjena, saj preiskovalci še vedno pregledujejo ruševine objekta. Švicarske oblasti so sporočile, da vzrok za eksplozijo trenutno še ni znan in da so vse možnosti odprte.

Novoletna noč na Danskem je minila v znamenju številnih incidentov, povezanih z uporabo pirotehničnih sredstev. V mestu Esbjerg, natančneje na trgu Museumspladsen, je bilo poškodovanih več osebnih vozil, pri čemer policija sumi, da je bila škoda povzročena z uporabo močnega ognjemeta. Organi pregona dogodek še preiskujejo, da bi ugotovili natančne okoliščine in odgovorne osebe. Poleg gmotne škode na vozilih so dežurne službe po vsej državi poročale o napadih na gasilce in reševalce, na katere so posamezniki streljali s pirotehniko. Zabeleženi so bili tudi požari v večstanovanjskih stavbah, ki so zahtevali posredovanje gasilskih enot. Kljub poostrenemu nadzoru se varnostne službe v prazničnem času spopadajo z naraščajočim številom nevarnih incidentov, ki ogrožajo javni red in mir.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical namestitev enot nacionalne garde v več mestih po Združenih državah Amerike, kjer so potekali množični protesti. Trump je svojo odločitev naznanil prek družbenih omrežij in ob tem poudaril, da se bodo enote po potrebi vrnile, če bi se varnostne razmere ponovno poslabšale. Ukrep prihaja v času, ko se intenzivnost protestov, ki so sledili smrti Georgea Floyda, ponekod umirja. Nacionalna garda je bila prvotno aktivirana za pomoč lokalnim organom pregona pri obvladovanju nemirov, ki so v nekaterih mestih prerasli v nasilje in plenjenje. Odločitev o umiku nakazuje na premik v strategiji zvezne vlade, ki se zdaj zanaša na oceno, da lokalne policijske sile lahko same vzdržujejo javni red in mir. Kljub umiku napetosti v državi ostajajo visoke, vprašanje policijskega nasilja in sistemskega rasizma pa še naprej polni javni prostor.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nagovoru javnosti poudaril svojo odločenost, da bo funkcijo predsednika republike opravljal do zadnje sekunde svojega mandata. Macron se je za ta korak odločil kljub stopnjevanju političnih pritiskov opozicije, ki zahteva predčasne volitve, in nizki javnomnenjski podpori. Njegova izjava prihaja v času proračunskih nesoglasij in vladne krize, ki je v zadnjih mesecih močno zaznamovala francosko notranjo politiko. Predsednik je v svojem govoru izpostavil, da mednarodna nestabilnost neposredno vpliva na francosko gospodarstvo, kar po njegovem mnenju zahteva stabilno vodenje države. Zavrnil je špekulacije o predčasnem odstopu in poudaril, da bo ostal na položaju, da bi zagotovil institucionalno kontinuiteto. Politični analitiki njegovo vztrajanje pripisujejo poskusu stabilizacije države po nedavnih menjavah v vrhu vlade in težavah pri usklajevanju proračunskih prioritet.

Danski kralj Frederik X. je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da predstavlja enotnost kraljevine Danske, Evrope in zveze Nato ključno moč v trenutnih varnostnih razmerah. Monarh je opozoril na prisotnost tujih dronov v danskem zračnem prostoru, kar je označil za namerne poskuse povzročanja nemira in destabilizacije države. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti v baltski regiji, kjer so vprašanja nacionalne varnosti postala prednostna naloga vseh članic severnoatlantskega zavezništva. Kralj je v svojem nastopu pozval k tesnejšemu sodelovanju med zavezniki, saj meni, da je skupno soočanje z varnostnimi izzivi edini učinkovit odgovor na provokacije. Poudarek na mednarodnem povezovanju odraža širšo dansko zunanjo politiko, ki v luči geopolitičnih sprememb v Evropi strmi k utrjevanju obrambnih vezi. Danska, ki si z nekaterimi drugimi članicami Nata deli nadzor nad strateško pomembnimi prehodi v Baltsko morje, ostaja pozorna na kakršne koli kršitve svoje suverenosti.

Zohran Mamdani, demokratični socialist, je bil zaprisegel kot župan New Yorka takoj po polnoči v četrtek na zgodovinski, opuščeni podzemni postaji na Manhattnu. 34-letni Mamdani, ki je prisegel na Koranu, se je zavezal, da se bo spopadel s krizo dostopnosti stanovanj. Slovesnost je bila zasebna.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Finske oblasti so prevzele nadzor nad ladjo, ki je osumljena vpletenosti v nedavne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju. Preiskava se osredotoča na incident, v katerem sta bila poškodovana kabla, ki povezujeta Finsko in Estonijo, kar je povzročilo motnje v komunikacijskih povezavah med državama. Finski preiskovalni organi sumijo, da je ladja s svojim ravnanjem povzročila fizično škodo na infrastrukturi. Podrobnosti o lastništvu ladje ali natančnih okoliščinah dogodka še niso bile v celoti razkrite, vendar so organi ukrepali hitro, da bi zavarovali dokaze. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti kritične infrastrukture v regiji Severnega morja in Baltika, kjer so tovrstne poškodbe pod stalnim nadzorom obveščevalnih služb. Preiskovalci zdaj preučujejo podatke o gibanju plovila in tehnične parametre, da bi ugotovili, ali je bila škoda povzročena namerno ali gre za nesrečo. Sodelovanje med finskimi in estonskimi oblastmi poteka tekoče, saj obe državi dogodek obravnavata kot resno grožnjo nacionalni varnosti in stabilnosti regionalnih omrežij.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Danski organi pregona so potrdili, da preiskujejo nasilno smrt 77-letnega moškega, ki so ga našli mrtvega v mestu Svendborg na otoku Fyn. Preiskovalci so na podlagi forenzičnih dokazov in opravljene obdukcije ugotovili, da je bila smrt posledica kaznivega dejanja, zato primer obravnavajo kot umor. Policija za zdaj še ni pridržala nobene osumljene osebe, prav tako pa javnosti niso razkrili podrobnosti o načinu storitve kaznivega dejanja. Lokalna policija Fyna je območje najdbe trupla zavarovala in izvedla obsežno zbiranje dokazov. V okviru preiskave pozivajo morebitne očividce ali osebe, ki bi karkoli vedele o dogodku, da posredujejo koristne informacije. Identiteta žrtve je potrjena, njegovi svojci pa so bili o dogodku že obveščeni. Preiskava se nadaljuje s pregledom nadzornih kamer in zaslišanjem sosedov v bližnji okolici.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka in postal prvi musliman na tem položaju. Slovesnost je potekala na stopnicah mestne hiše, kjer se je zbralo na stotine ljudi. Mamdani je s tem postal 112. župan New Yorka in eden najmlajših v zadnjih generacijah. Njegov mandat se začenja v času politične sence predsednika Trumpa, kar med judovsko skupnostjo v mestu vzbuja negotovost.

Ruske sile so v zadnjih dneh stopnjevale zračne napade na strateško pristaniško mesto Odesa, kjer so brezpilotni letalniki zadeli več stanovanjskih objektov. Po poročanju lokalnih oblasti napadi povzročajo znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi. Istočasno so se iz Kremlja odzvali na nedavne trditve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ne bo predložila dokazov za te obtožbe, saj naj bi bili dokazi po njegovih besedah samoumevni, čeprav neodvisnih potrditev dogodka ni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu na rezidenco odločno zavrnil in jih označil za laži. Kijev trdi, da Moskva uporablja tovrstne konstrukte kot izgovor za opravičevanje novih valov agresije na ukrajinska mesta, vključno s trenutnimi operacijami v Odesi. Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov, vendar kljub mednarodnim pozivom in neposrednim vprašanjem tujih medijev ni ponudila tehničnih ali vizualnih dokazov, ki bi potrdili ukrajinsko vpletenost v incident v Novgorodski oblasti. Napetosti med državama se tako še naprej stopnjujejo, medtem ko boji na fronti ostajajo siloviti.

V danskem mestu Odense je v noči na nedeljo prišlo do obsežnih nemirov, ko je skupina približno 200 mladih načrtno uporabila pirotehnična sredstva kot orožje proti civilistom in policistom. Po navedbah policije s Fyna so udeleženci rakete in petarde izstreljevali proti ljudem, policijskim vozilom in stanovanjskim oknom, kar so organi pregona označili za popoln kaos oziroma ragnarok. Kljub izjemno nevarnim razmeram in intenzivnosti napadov policija poroča, da v incidentu ni bil nihče poškodovan. Policijske enote so se na prizorišču spopadale s koordiniranim nasiljem, ki je zajelo širše območje stanovanjske soseske. Napadalci so s pirotehniko merili neposredno v policiste, ki so poskušali vzpostaviti red, in v mimoidoče, ki so se naključno znašli na območju. Lokalna policija je dogajanje opisala kot nezaslišano ogrožanje javne varnosti, preiskava za identifikacijo odgovornih oseb pa še poteka, saj so se številni udeleženci pred prihodom okrepitev razbežali.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Skoraj desetletje po odločitvi za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in pet let po koncu prostega gibanja oseb se britanski državljani, ki živijo v Evropi, še vedno srečujejo s številnimi težavami pri uveljavljanju svojih pravic. Fiona Godfrey iz organizacije British in Europe opozarja, da proces zagotavljanja pravne varnosti ostaja nedokončan in bi se v prihodnje lahko še dodatno zapletel. Kljub uradnemu izstopu mnogi Britanci na celini še vedno čutijo neposredne birokratske in statusne posledice, ki so nastale po koncu prostega pretoka oseb. Analitiki in strokovnjaki ob tem pozivajo k pogumnejšemu pristopu k ponovnemu zbliževanju med Londonom in Brusljem. Glede na to, da Evropska unija predstavlja največji in najbližji trg za britansko gospodarstvo, se pojavljajo vse glasnejše zahteve po prevrednotenju medsebojnih odnosov. Trenutne napetosti, ki vključujejo vprašanja finančnih obveznosti in trgovinskih pogojev, kažejo na nujnost vzpostavitve stabilnejšega okvira sodelovanja, ki bi koristil obema stranema in omilil negativne vplive na življenja posameznikov.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.