V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi ukazal obsežen napad na Venezuelo, ki je bil uspešno izveden. Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores naj bi bila prijeta in odpeljana iz države. Bela hiša se o domnevnih napadih v Venezueli še ni oglasila.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki blokira 2,9 milijona dolarjev vreden posel s polprevodniki med podjetjema HieFo Corp. in Emcore Corp. Ukaz je bil izdan zaradi skrbi glede nacionalne varnosti, povezane s Kitajsko, in zahteva, da HieFo Corp. proda omenjeno poslovanje.

Multinacionalna medijska korporacija Music Television (MTV) je z letom 2026 ukinila svoje specializirane glasbene kanale, ki so neprekinjeno predvajali glasbene vsebine v devetih državah. Ukrep je prizadel ključne evropske trge, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Irsko, Poljsko in Avstrijo, medtem ko so se od oddajanja poslovili tudi v Braziliji in Avstraliji. V Združenih državah Amerike mreža MTV medtem ohranja svoje redne televizijske prenose. Odločitev o ukinitvi kanalov, kot je MTV Music, odraža korenite spremembe v potrošnji medijskih vsebin, saj se občinstvo vse bolj preusmerja k digitalnim platformam na zahtevo. Poteza sledi širšemu trendu prestrukturiranja znotraj podjetja Paramount Global, ki se spopada s padajočo gledanostjo linearne televizije. Čeprav blagovna znamka ostaja prisotna na spletu, dokončna ukinitev teh kanalov zaznamuje konec obdobja klasične televizijske glasbene produkcije, ki je desetletja sooblikovala globalno pop kulturo.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 4,6 milijona vozil, od tega 2,26 milijona popolnoma električnih modelov. Medtem ko je kitajski velikan beležil rast, se je Tesla spopadala s precejšnjim upadom prodaje. Dobave ameriškega podjetja so se v letu 2025 zmanjšale za 8,5 odstotka in so znašale 1.636.129 enot. Upad prodaje podjetja Tesla, ki je bil skoraj desetodstoten v primerjavi s predhodnim obdobjem, spremlja tudi zmanjšanje obsega proizvodnje. Podjetje je v letu 2025 proizvedlo manj vozil kot v letu 2024, kar potrjuje izgubo prevladujočega položaja na trgu. Analitiki pripisujejo uspeh družbe BYD predvsem agresivni širitvi na tuje trge in raznoliki ponudbi modelov, ki so cenovno dostopnejši od konkurence, kar je ključno vplivalo na spremembo razmerij moči v avtomobilski industriji.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Ameriška vojska je zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Donald Trump je operacijo označil za 'briljantno'. Emmanuel Macron je na omrežju X komentiral, da je Caracas osvobojen Madurove diktature. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije in zvoki letal. Venezuela je obsodila 'zelo resno vojaško agresijo'. Rusija je obsoja akcijo ZDA v Venezueli, župan New Yorka Zohran Mamdani pa jo je označil za nezakonito.

Donald Trump je v telefonskem intervjuju za New York Times označil ameriško operacijo v Venezueli za "briljantno", vendar ni pojasnil, ali se je posvetoval s Kongresom. Po poročanju Dawn.com je Trump dejal, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Madura in njegovo ženo, vendar venezuelski podpredsednik tega ni potrdil. Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o trgovini z drogami, kot poroča The Epoch Times. V Caracasu so bile slišane močne eksplozije.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogovore z ZDA o boju proti drogam in investicijah v naftni sektor. V intervjuju ni potrdil niti zanikal domnevnega ameriškega napada na pristaniške objekte v Venezueli. Medtem so venezuelske varnostne sile aretirale več Američanov, kar je povečalo napetosti z ZDA.

Pred marčevsko vrnitvijo skupine BTS se je njihova pesem 'Run BTS' iz leta 2022 ponovno povzpela na vrh iTunes lestvic v 61 državah. BigHit Music je na družbenih omrežjih sporočil uradni datum vrnitve skupine.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z mamili, medtem ko se ni odzval na domnevni napad Cie. Rusija je ZDA protestirala zaradi zasledovanja venezuelskega tankerja Bella 1.

ZDA so okrepile pritisk na Iran in Venezuelo z novimi sankcijami, ki ciljajo na nakup vojaške tehnologije, v luči napetosti glede brezpilotnih letalnikov in raket. Sankcionirana je bila venezuelska državna družba Empresa Aeronáutica Nacional S.A. (EANSA), proizvajalka brezpilotnih letalnikov, zaradi povezav z Iranom.

Po srečanju z Volodimirjem Zelenskim je Donald Trump izrazil prepričanje, da sta strani bližje dogovoru o Ukrajini kot kadarkoli prej. Povedal je, da se sooča s težavami glede ozemeljskih vprašanj, a verjame, da jih bo rešil. Razkril je tudi, da mu je Vladimir Putin dejal, da želi uspeh Ukrajine in da bo pomagal pri njeni obnovi. Po mnenju nekaterih analitikov pa naj bi Trump razumel, da zavlačevanje z rešitvijo situacije v Ukrajini slabi položaj Kijeva v pogajanjih.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil mnenje, da je Venezuela nezakonito odvzela naftne pravice ameriškim podjetjem in zahteva njihovo vrnitev. To stališče je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi, saj je Venezuela svojo naftno industrijo nacionalizirala že leta 1976 pod vlado Carlosa Andrésa Péreza. Strokovnjaki opozarjajo, da Trumpova izjava temelji na napačnih informacijah, saj so viri v venezuelskem podzemlju od osamosvojitve države pripadali Venezueli.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.