APDEJT.si

Nevladne organizacije, ki delujejo v Gazi, so opozorile na hudo lakoto, ki grozi, da bo 'izbrisala generacije'. Poudarile so, da bodo vsi podhranjeni otroci umrli, razen če se razmere hitro ne izboljšajo. Opozorila prihajajo po tem, ko so delavci več organizacij izrazili zaskrbljenost glede humanitarne krize v regiji.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Santo Domingu je prek svoje odpravnice poslov, Patricie Aguilera, čestitalo dominikanski vladi pod vodstvom predsednika Luisa Abinaderja. Pohvala se nanaša na sprejetje ključnih ukrepov za boj proti trgovini z ljudmi v Sosúi in za sprejetje novega zakona o javnem naročanju (zakon št. 47-25). Te pobude, so po besedah ZDA, okrepile upravljanje, zaščito skupnosti in institucionalno integriteto, hkrati pa prispevale k zaščiti človekovih pravic in regionalni varnosti. S tem se krepi dvostransko sodelovanje med državama.

Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, je več kot polovica (54,4 %) od več kot 60.000 ubitih od začetka izraelske ofenzive v Gazi žensk, otrok ali starejših. Medtem so bili v izraelskih napadih blizu dveh točk za distribucijo pomoči ubiti vsaj 20 Gazanov, od tega 13 na ulici Salah al Din, kjer deluje distribucijski center pomoči.

Kuba je v Združenih narodih ponovno poudarila svojo podporo palestinski zadevi in se zavzela za trajen, pravičen in splošen mir na Bližnjem vzhodu v skladu z mednarodnimi resolucijami. Hkrati je Španija prek svojega zunanjega ministra Joséja Manuela Albaresa v ZN podprla vzpostavitev palestinske države, poudarjajoč rešitev dveh držav (izraelske in palestinske) kot "edino možno pot do miru".

Argentina je formalno zaprosila Združene države Amerike za vključitev v program Visa Waiver Program, kar bi omogočilo njenim državljanom vstop brez vizuma. Argentina je bila del tega programa do leta 2002, ko je privilegij izgubila po gospodarski in socialni krizi. Medtem je ameriško veleposlaništvo v Dominikanski republiki pojasnilo, kaj morajo storiti zakoniti stalni prebivalci za ponovni vstop v ZDA v primeru izgube, kraje ali poteka veljavnosti zelene karte. Poleg tega bodo Združene države Amerike od 2. septembra 2025 zaostrile pravila za vizume, saj bodo morali na razgovor prisostvovati tudi mlajši in starejši prosilci, kar bo vplivalo na milijone ljudi, ki želijo vstopiti v državo.

Severna Koreja vztrajno zavrača ponovna pogajanja z ZDA o denuklearizaciji, kljub temu, da je Donald Trump v prvem mandatu trikrat srečal severnokorejskega voditelja. Sestra Kim Jong Una, Kim Yo Jong, je jasno poudarila, da Severna Koreja nasprotuje kakršnim koli poskusom zanikanja njenega statusa jedrske sile in da je ta status nepreklicen. Kljub priznanju nekdaj dobrega odnosa med Kimom in Trumpom, Pjongjang ne namerava sesti za pogajalsko mizo glede jedrskega orožja.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je pozvala k "ilegalni organizaciji" proti predsedniku Nicolásu Maduru in poudarila, da sile za odstranitev Madura iz oblasti že obstajajo znotraj Venezuele. Njeni pozivi prihajajo leto dni po predsedniških volitvah in sovpadajo s praznovanjem Madura obletnice njegove volilne zmage in zmage na občinskih volitvah, kjer je njegova stranka osvojila večino županij. Machado je izrazila solidarnost z Alvarom Uribejem in poudarila potrebo po sodelovanju s Kolumbijo za uspeh opozicije. Medtem sta ameriška kongresnica María Elvira Salazar in senator Marco Rubio ostro obsodila Madura, slednji ga je označil za vodjo narkoterorističnega kartela.

Potem ko sta se Tajska in Kambodža pet dni spopadali na meji, sta državi v Maleziji dosegli dogovor o "takojšnjem in brezpogojnem" premirju. Dogovor naj bi sledil več kot dva meseca trajajočemu konfliktu, ki je povzročil na stotine tisočev beguncev in več kot deset smrtnih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Glavni diplomat Vatikana, kardinal Pietro Parolin, je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju palestinske države. Parolin je poudaril, da je Vatikan ta korak storil že leta 2015 in da je priznanje Palestine ključnega pomena za sožitje obeh držav v avtonomiji in varnosti, kot je dejal v izjavah za medije v Rimu.

Dve vodilni izraelski nevladni organizaciji, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, sta Izrael obtožili izvajanja genocida v Gazi na podlagi lastnih preiskav, ki so zajele več kot 20 mesecev političnih izjav, statistik in dogodkov. Medtem ko Izrael trdi, da je začel distribucijo pomoči s 120 tovornjaki in omogočil prehod prvih tovornjakov z mednarodno pomočjo preko mejnega prehoda Rafah, palestinske nevladne organizacije vztrajajo, da zračna pomoč ne bo končala lakote in zahtevajo ponovno odprtje mejnih prehodov. Medtem ko so nekateri tovornjaki s pomočjo uspeli vstopiti na območje, so zabeležili tudi smrti ljudi, ki so iskali pomoč, med izraelskimi napadi.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da so razmere v Gazi "katastrofalne" in izrazil obžalovanje, da nihče ni izrazil hvaležnosti za 60 milijonov dolarjev ameriške pomoči v hrani. Poudaril je, da bi vsaj pričakoval, da se mu kdo zahvali za ponujeno pomoč.

Papež Leon XIV. je med angelusom na Trgu sv. Petra obsodil "grozno humanitarno situacijo v Gazi", kjer je civilno prebivalstvo "zdrobljeno od lakote" in izpostavljeno nasilju ter smrti. Poudaril je, da je lakota v Gazi presegla kritično točko, kar kažejo poročila o ljudeh, ki dneve ne jedo. Papež je tudi pozval k izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas.

V Šanghaju se je začela Svetovna konferenca o umetni inteligenci (WAIC) 2025, ki se osredotoča na inovacije in izzive na področju te tehnologije. Kitajska je ob tej priložnosti predstavila načrt delovanja za globalno upravljanje umetne inteligence (UI) in predlagala ustanovitev mednarodne organizacije za usklajevanje večstranskih prizadevanj na tem področju. Konferenca združuje strokovnjake za razpravo o prihodnosti UI in njeni regulaciji.

Papež Leon XIV. je v sporočilu ameriškemu gibanju Pax Christi poudaril, da so prizadevanja za spodbujanje nenasilja nujnejša kot kdajkoli prej, še posebej ob soočanju s konflikti, delitvami in izzivi migracij. Njegova izjava izpostavlja globalno potrebo po mirnih rešitvah in razumevanju v času negotovosti.

Državna pravobranilka Dominikanske republike (PGR) in agenti Nacionalnega direktorata za boj proti drogam (DNCD) so v sodelovanju z ameriškimi maršali izročili dominikanskega državljana Združenim državam. Moški je bil na seznamu desetih najbolj iskanih beguncev in je obtožen štirih umorov, ki naj bi se zgodili v bližini Rochestra v New Yorku.

Za konec tedna, ki se je začel 25. julija 2025, so bile objavljene napovedi Mhoni Vidente. Poleg tega je bila predstavljena "Mesa de Periodistas" z dne 25. julija 2025, ki je ponudila globoke in drugačne analize za pripravo na dogodke.

Iran in tri evropske države (Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo) so v Istanbulu zaključili prva pogajanja o iranskem jedrskem programu po vojni z Izraelom junija. Pogovori so se osredotočali na morebitno ponovno uveljavitev sankcij ZN proti Iranu, predvidenih v sporazumu iz leta 2015, ki omogoča obnovo kazenskih ukrepov v primeru neupoštevanja dogovora.