Arabski svet je pozdravil Trumpov načrt za končanje izraelske vojne v Gazi. Bahrajnsko zunanje ministrstvo je načrt označilo za pozitivno pobudo. Trump je dejal, da ima Hamas še tri do štiri dni časa za odgovor na načrt, ki med drugim predvideva izpustitev talcev in ustanovitev odbora Palestincev pod vodstvom ZDA. Trump je tudi izjavil, da se bo zadeva končala zelo žalostno, če Hamas ne bo sprejel načrta. Po njegovih besedah se strinjajo vse arabske in muslimanske države ter Izrael, čaka se le še na Hamas.

Izrael je podprl 20-točkovni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Premier Benjamin Netanjahu se je strinjal z načrtom, vendar si je pridržal pravico do nadaljevanja vojaških operacij. Uspeh načrta je odvisen od Hamasa.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je pozdravilo Trumpov celovit načrt za rešitev konflikta v Gazi. Indijski premier Narendra Modi in libanonski predsednik Joseph Aoun sta prav tako podprla Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi. Trump je napovedal, da bo sam vodil mednarodni mirovni svet, ki bo začasno nadzoroval upravo v Gazi, ki bo demilitarizirana cona brez terorja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zanikal, da bi se s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom dogovoril o ustanovitvi palestinske države. Kljub pomislekom pa je podprl Trumpov mirovni načrt za Gazo. Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo Hamas privolil v načrt, ki zahteva težke kompromise.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Izraelska vojska je v nedeljo sporočila, da je napadla skladišče orožja Hezbollaha v južnem Libanonu. Po navedbah izraelske vojske naj bi Hezbolah to skladišče uporabljal za načrtovanje in izvajanje napadov. Libanonski mediji so poročali, da je izraelski dron zadel območje blizu hiše v Houmin al-Fawqa, vendar ni bilo žrtev.

V streljanju in požaru v mormonski cerkvi v Grand Blancu v Michiganu sta umrli dve osebi. Napadalec, 40-letni moški iz bližnjega kraja, je bil ubit s strani policije. Predsednik Donald Trump je dejanje označil za »grozljiv« in »nov napad na kristjane«.

Po smrti Russella M. Nelsona, nekdanjega srčnega kirurga, se Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni pripravlja na izbiro novega predsednika. Nelson je v času svojega vodenja cerkve uvedel številne pomembne spremembe.

Ameriški State Department je sporočil, da bo preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "vnetih" in "neodgovornih" izjav na pro-palestinskem protestu v New Yorku, kjer je pozval ameriške vojake k neposlušnosti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Petro je Trumpa obtožil vojnih zločinov.

Slovenija je kot prva država članica Evropske unije uradno prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju. Odločitev je bila sprejeta zaradi spoštovanja mednarodnega prava.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ZDA obtožil "dejanja tiranije" zaradi nedavnih vojaških napadov v vodah blizu Venezuele na plovila, za katera se domneva, da se uporabljajo za trgovino z drogami. Petro je izjavo podal v pogovoru za BBC v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN. Ob tem je še dejal, da je "vojna proti drogam" popoln neuspeh.

UEFA naj bi se premikala proti glasovanju o suspenzu Izraela iz mednarodnih nogometnih tekmovanj zaradi vojne v Gazi. Morebitna izključitev bi lahko vplivala na udeležbo Izraela na svetovnem prvenstvu. Pritisk na UEFA se je povečal, zaradi česar je organizacija predvidela izredni glas.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Senator Stefano Patuanelli iz Gibanja 5 zvezd je označil misijo Flotille za pogumno in ne neodgovorno. Poslanec Iaria iz istega gibanja je kritiziral ministra Salvinija zaradi površnosti pri pripravi dokumentacije za most Messina, kar naj bi potrdila tudi revizija Računskega sodišča.

Predsednik Dominikanske republike, Luis Abinader, se je v torek v New Yorku srečal z jordanskim kraljem Abdalahom II. bin Al-Huseinom. Pogovarjala sta se o temah skupnega interesa, s ciljem krepitve sodelovanja in dvostranskih odnosov. Srečanje je potekalo v okviru 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.