APDEJT.si

Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.

Hirošima je obeležila 80. obletnico atomskega napada, ki je pred osemdesetimi leti uničil mesto in zahteval deset tisoč življenj. Japonski uradniki med slovesnostjo niso omenili Združenih držav Amerike kot države, ki je izvedla bombardiranje, kar je sprožilo kritike Rusije. Poudarjeno je, da so številni pričevalci dogodka umrli, mlajše generacije pa imajo le malo znanja o dogodku.

V Cluj-Napoci je bil aretiran moški, ki je s kosom lesa hudo poškodoval tujega delavca, ki je sedaj v komi. Napad se je zgodil istega dne kot napad na dostavljalca v Bukarešti, pri čemer se žrtev bori za življenje. Napadalec je žrtev udarjal po glavi, hrbtu in nogah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza in njegovi okolici z namenom prevzema popolnega nadzora. Izraelska vojska je pozvala k evakuaciji dveh nebotičnikov v Gazi, preden ju je uničila, saj naj bi jih Hamas uporabljal za svoje operacije.

Rusija je uradno odpravila moratorij na nameščanje raket srednjega in krajšega dosega, kar odpira pot potencialnim testiranjem nove rakete "Orešnik". Hkrati je Rusija obtožila Veliko Britanijo načrtovanja "množičnih napadov" na ruske ladje, da bi preprečila izvoz ruske nafte, in trdi, da Severna Koreja prejema pomoč Rusije pri posodabljanju nosilcev jedrskega orožja.

Po poročanju Bele hiše naj bi Donald Trump podpisal odlok o preimenovanju Ministrstva za obrambo v Ministrstvo za vojno. Zadnja uporaba tega imena sega v obdobje po drugi svetovni vojni. Sekretar za obrambo Hegseth naj bi to spremembo podpiral zaradi 'bojevniškega etosa' oboroženih sil.

Iranska policija je sporočila, da je med 12-dnevno vojno z Izraelom junija pridržala 21.000 ljudi zaradi domnevnih kršitev varnosti. Številka je precej višja od uradnih ocen.

Donald Trump je napovedal, da bo zahteval smrtno kazen za vse umore v Washingtonu, D.C., da bi zmanjšal kriminal. V Washingtonu je bila smrtna kazen odpravljena leta 1981. Kljub kritikam, da je diktator, se je Trump označil za osebo z zdravim razumom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obiskala Litvo, da bi izrazila podporo državi kot mejni članici EU, ki meji na Rusijo in Belorusijo. Napovedala je, da bo Evropska unija okrepila varnost, načrt pa bo predstavljen oktobra. Komisija želi vlagati v države EU, ki si delijo mejo z Rusijo in Belorusijo. Von der Leynova je poudarila, da Evropa stoji ob strani Litvi v soočanju z Rusijo in Belorusijo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

Venezuela se je odzvala na, kot jo opisujejo, 'največjo grožnjo' v zadnjem stoletju s strani Združenih držav Amerike z mobilizacijo ladij in milijonov pripadnikov milice. Poleg tega so se obrnili na Združene narode in mednarodno skupnost. Odziv je usmerjen proti vojaški napotitvi ZDA v regiji.

Vojna v Ukrajini je prešla v fazo tehnološkega konflikta, kjer naj bi 70-80% žrtev povzročili brezpilotni zračni sistemi. ZDA bodo Ukrajini dobavile rakete ERAM, financirane s strani evropskih partnerjev, kar bo Ukrajini omogočilo napade globoko v zaledje ruskih linij.

Venezuela je zaradi naraščajočih napetosti z ZDA mobilizirala ladje in milijone državljanov ter razglasila najvišjo stopnjo pripravljenosti. Trump je opozoril Venezuelo, da bo sestrelil njena lovska letala, če bodo ogrožala ameriške vojaške sile. Venezuelski zunanji minister je pozval Latinsko Ameriko k enotnosti proti ameriški vojaški prisotnosti.

Po tem, ko so ZDA napotile tri bojne ladje v bližino Venezuele, se je povečala zaskrbljenost v Latinski Ameriki. Brazilija je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ameriške vojske, bolivijski predsednik Luis Arce pa je ostro obsodil ameriško vojaško napotitev v bližini Venezuele.

Tisoči imigrantov s statusom začasne zaščite se soočajo z deportacijo v nevarne države, kot sta Afganistan in Haiti. Administracija je začela stalno preverjati več kot 55 milijonov imetnikov vizumov v ZDA, vključno s preteklimi zapisi in aktivnostmi na družbenih omrežjih, kar bi lahko vodilo v preklic vizumov in deportacije. Poleg tega so poročali o rasističnih izjavah predsednika Trumpa o Haićanih, ki so negativno vplivale na mesto Springfield v Ohiu.

Donald Trump je ponovil grožnje Venezueli in izjavil, da bo ameriška vojska sestrelila venezuelska letala, če bodo ta ogrožala ameriške ladje. Poročila tudi navajajo, da Trump razmišlja o vojaških napadih na kartele v Venezueli.

Združene države Amerike so ostro kritizirale Španijo zaradi nedavnih ukrepov proti Izraelu, ki vključujejo omejitev dostopa do španskih pristanišč in zračnega prostora za ladje in letala, ki prevažajo orožje za izraelsko vojsko. Ameriški State Department je te ukrepe označil za "globoko zaskrbljujoče" in dejal, da "spodbujajo teroriste" Hamasa. Poudarili so, da je "zelo zaskrbljujoče, da se je Španija, članica Nata, odločila potencialno omejiti ameriške operacije in obrniti hrbet Izraelu".

Tehnološko podjetje Meta je sporočilo, da je v prvi polovici leta 2025 zaprlo skoraj sedem milijonov računov WhatsApp, povezanih z mrežami goljufov. To je del prizadevanj za zajezitev porasta prevar. Meta krepi varnostne ukrepe na WhatsAppu, da bi preprečila goljufije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je odstavil guvernerko Federalnih rezerv Liso Cook, kar je sprožilo razprave o neodvisnosti centralne banke. Trump je to potezo opravičil z obtožbami o prevari pri hipotekarnih posojilih. Medtem je Trump izjavil, da bi mnogi Američani želeli diktatorja, in napovedal strožje ukrepe proti kriminalu v Washingtonu. Južnokorejski predsednik je izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti "Zelenski trenutka" med srečanjem s Trumpom. Trump je tudi dejal, da je pripravljen napotiti vojake Nacionalne garde v ameriška mesta, če bo prejel zahtevo lokalnih oblasti.

Združene države so zaprle svoje veleposlaništvo na Haitiju in odredile zaposlenim, da ostanejo v poslopju zaradi nasilnega streljanja v bližini Port-au-Princea, prestolnice te karibske države. Haiti se sooča s politično krizo in valom nasilja oboroženih skupin, ki ga poskuša zaustaviti mednarodna misija pod vodstvom Kenije.