Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je ponovila, da ZDA ostajajo najpomembnejši zaveznik EU, pri tem pa se je odzvala na objavo nove ameriške varnostne strategije, ki napoveduje 'civilizacijski izbris' Evrope in podpira evropsko skrajno desnico.

Rusija je pozdravila namero Donalda Trumpa, da konča vojno v Ukrajini. Pred srečanjem Zelenskega s Trumpom so ruske sile izvedle nočni napad z vodenimi bombami in droni na Harkov, pri čemer je bila prizadeta bolnišnica in ranjenih sedem ljudi. Rusija z napadi na ukrajinsko elektroenergetsko omrežje poskuša preprečiti oskrbo civilistov s toploto in vodo med zimo.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so skupaj z ZDA izvedle zračne napade na cilje ISIS v severozahodni Nigeriji. Napad je bil odgovor na poboje kristjanov.

Donald Trump je zagrozil Hamasu z razorožitvijo, vključno z možnostjo nasilne akcije, če skupina ne bo pristala na mirovni sporazum. Hkrati je Hamas zaostril nadzor v Gazi in izvedel aretacije domnevnih sodelavcev.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V zgodnjih jutranjih urah je v grškem mestu Menidi prišlo do streljanja med tujimi državljani. Med spopadom je bil en moški ustreljen v nogo in prepeljan v bolnišnico Agia Olga, kjer so ugotovili, da ni v smrtni nevarnosti. Policija preiskuje incident.

Donald Trump je napovedal nov projekt 'Trump Class' za nadgradnjo ameriške mornarice, ki bo vključeval gradnjo novih bojnih ladij. Napoved je podal skupaj s Petom Hegsethom in Johnom Phelonom. Dejal je, da bo sodeloval pri oblikovanju ladij, ker se ima za zelo estetsko osebo. Sprva naj bi zgradili dve ladji, načrt pa je, da bi jih na koncu imeli vsaj deset, morda celo do 25. Trump naj bi si želel, da bi se njegovo ime pojavilo na novi floti bojnih ladij.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da je Rusija uspešno preizkusila jedrski supertorpedo Posejdon. Po njegovih besedah je to orožje močnejše od 'Sarmata'. Testiranje je potrdila tudi ruska državna agencija TASS.

Benjamin Netanyahu naj bi od Donalda Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v »obsežni« vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Donald Trump naj bi Iranu zagrozil z jedrskim orožjem.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Izrael je vrnil dodatnih 15 trupel Palestincev, s čimer se je skupno število vrnjenih trupel od začetka premirja povečalo na 135. Palestinska ambasada v Egiptu je sporočila, da se bo mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom ponovno odprl v ponedeljek. ZDA in Evropa podpirata resolucijo ZN za stabilizacijske sile v Gazi, medtem ko naj bi Steve Witkoff obiskal Izrael, Gazo in Egipt, da bi razpravljal o Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo.

ZDA so prvič izvedle napad na venezuelskem ozemlju, in sicer z dronom na domnevno skladišče drog v pristanišču. Predsednik Trump je potrdil, da so ZDA izvedle tajni napad na objekt za trgovino z drogami, vendar naj bi napadeni čolni prevažali tovor, ki ni bil v skladu s trditvami Bele hiše. Ostanki uničenih plovil so naplavljeni na kolumbijski obali. ZDA so uvedle sankcije proti štirim podjetjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju, in povezanim tankerjem.

Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS je pozval k dejanjem proti nemuslimanom. Avstralija je izdala opozorilo za potovanja v Turčijo po aretaciji osumljencev, ki so načrtovali teroristične napade.

Vladimir Putin je izrazil prepričanje, da bi bilo srečanje z Donaldom Trumpom brez zagotovljenih rezultatov napaka. Kljub temu so ZDA sporočile, da je Trump pripravljen na ponovno srečanje s Putinom, da bi razpravljali o miru v Ukrajini, pri čemer poudarjajo, da si želijo dejanj in ne le besed. Putin je poudaril pomen dialoga namesto konfrontacije.

Pakistan je zanikal poročila, da je ciljal na vodstvo talibanske obveščevalne službe v Kabulu, in potrdil, da je bil dogovor o 48-urni prekinitvi ognja dosežen na zahtevo talibanov. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil nezaupanje v prekinitev ognja in obtožil Afganistan, da deluje kot posrednik Indije, hkrati pa izjavil, da je Pakistan pripravljen na spopad, če si ga bo Afganistan želel.

Donald Trump je zagotovil, da bo Hamas »uničen«, če ne bo spoštoval dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Dodal je, da ameriške sile ne bodo posredovale proti Hamasu, vendar bi Izrael hitro ukrepal, če bi bilo potrebno. Izrael je namreč že poročal o kršitvah premirja s strani Hamasa.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini povzroča težave malim podjetjem, ki so odvisna od državnih pogodb in financiranja. Mnogi so zmanjšali porabo, razmišljajo o odpuščanjih in iščejo stabilnejše posle, medtem ko poskušajo doseči zaprte vladne urade. Kongresniki bodo glasovali o kompromisnem zakonu, ki bi financiral vlado do 30. januarja, vendar je pričakovati, da bo večina demokratov glasovala proti.