APDEJT.si

Donald Trump in Xi Jinping sta se sestala v Južni Koreji, da bi poskusila zmanjšati mesece trajajoče trgovinske napetosti. To je bilo njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem odredil testiranje novega jedrskega orožja, kar je zaostrilo ozračje pred pogovori.

Po tem, ko je Izrael podprl mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo, je Trump dejal, da ima Hamas tri do štiri dni časa, da se odzove na predlog, ki naj bi privedel do prekinitve ognja in miru. Palestinske frakcije naj bi se nagibale k sprejetju Trumpovega načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike po tridesetih letih znova začele testirati jedrsko orožje. To naj bi storile, da bi bile enake Rusiji in Kitajski, glede na njihove programe testiranja.

Donald Trump in Xi Jinping sta se srečala v Busanu v Južni Koreji, kar je njuno prvo srečanje od leta 2019. Trump je pred srečanjem napovedal takojšnjo ponovno uvedbo jedrskih poskusov, pri čemer je kot razlog navedel poskuse drugih držav. Po srečanju s kitajskim predsednikom je Trump zapustil Južno Korejo brez komentarja.

Pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je ameriški predsednik Donald Trump ukazal ponoven zagon ameriških jedrskih poskusov po več kot tridesetih letih. Odločitev je utemeljil s programi Rusije in Kitajske. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko krone, kar je sprožilo proteste.

Izraelska vojska je obtožila Hamas kršitve dogovora o prekinitvi ognja s topniškimi napadi in streljanjem ostrostrelcev. ZDA so opozorile na načrtovani 'takojšnji' napad Hamasa na palestinske civiliste. Pojavljajo se tudi poročila o spopadih med Hamasom in različnimi klani.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Nato povečuje podporo Ukrajini in krepi lastno obrambo, medtem ko Rusija preizkuša odziv z napadi z droni. Zavezništvo je že namenilo dve milijardi dolarjev za ukrajinsko orožje. Medtem pa Rusija razvija natančnejše drone za napade na ukrajinsko železniško omrežje, kar je bilo vidno v nedavnem napadu na železniško postajo v Šostki, kjer so bili ubiti in ranjeni civilisti. Ukrajina pa razvija lastno "revolucijo dronov" in gradi globalna zavezništva na področju brezpilotnih sistemov.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Donald Trump in Xi Jinping sta se v Južni Koreji dogovorila o prekinitvi trgovinske vojne in nadaljevanju trgovinskih pogovorov. Trump je napovedal možnost podpisa trgovinskega sporazuma s Kitajsko v kratkem času. Kitajski predsednik Xi Jinping je izjavil, da so nesoglasja med državama normalna.

Pakistan je zanikal poročila, da je ciljal na vodstvo talibanske obveščevalne službe v Kabulu, in potrdil, da je bil dogovor o 48-urni prekinitvi ognja dosežen na zahtevo talibanov. Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je izrazil nezaupanje v prekinitev ognja in obtožil Afganistan, da deluje kot posrednik Indije, hkrati pa izjavil, da je Pakistan pripravljen na spopad, če si ga bo Afganistan želel.

Severna Koreja je med vojaško parado v Pjongjangu ob 80. obletnici ustanovitve Delavske stranke predstavila novo medcelinsko balistično raketo Hwasong-20, ki jo KCNA opisuje kot najmočnejši jedrski strateški orožni sistem države. Raketa še ni bila testirana.

Kitajska je uradno sprejela v uporabo letalonosilko Fujian, prvo kitajsko letalonosilko, opremljeno z elektromagnetno katapulto. S tem je Kitajska postala druga država na svetu, poleg ZDA, ki uporablja to tehnologijo. Strokovnjaki menijo, da bo ta letalonosilka Kitajski pomagala pri širjenju moči izven svojih obal.

Hamas je obsodil nadaljnje izraelske kršitve premirja v Gazi in pozval mednarodno skupnost k ukrepanju. Izrael je dovolil egiptovskemu konvoju vstop v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov talcev, ki jih zadržuje Hamas. Marco Rubio je izjavil, da ZDA menijo, da izraelski napad na pripadnika Islamskega džihada v Gazi ni kršitev premirja. Hamas je ponovil, da Izrael ni dosegel svojih ciljev z vojno v Gazi.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

V napadu z vozilom in nožem pred sinagogo v Manchestru na Jom Kipur sta bili ubiti najmanj dve osebi, tri so bile resno poškodovane. Med napadom so priče kričale o bombi in zahtevale ustrelitev osumljenca, ki ga je policija kasneje ubila.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Tetsuya Yamagami je priznal krivdo za umor nekdanjega japonskega premierja Shinza Abeja. Ustrelil ga je na političnem dogodku leta 2022, motiv pa je bila zamero proti Unification Church, ki je finančno uničila njegovo družino.

Članki poročajo o različnih vidikih izpustitve talcev, ki jih je zajel Hamas med napadom na južni Izrael 7. oktobra 2023, in izpustitve palestinskih zapornikov v zameno. Eitan Mor je poročal o pogovoru z voditeljem Hamasa, Soumaya Ghannoushi pa izpostavlja težko situacijo palestinskih zapornikov. Pojavljajo se tudi kritike propalestinskih protestov in ugibanja o prihodnosti mirovnih dogovorov po izpustitvi talcev.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se izogne "norim vojnam", medtem ko naraščajo napetosti zaradi okrepljene ameriške vojaške kampanje. Maduro je ZDA obtožil nenehne psihološke vojne, katere cilj je zamenjava režima. Po napadih na venezuelsko ladjo, ki je prevažala droge, ZDA razmišljajo o kopenskih napadih, kar bi močno zaostrilo napetosti.