Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je določil pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena sesti za pogajalsko mizo. Kot ključne 'rdeče linije' je izpostavil ozemeljsko celovitost države in suverenost. Kakršnokoli odstopanje od teh načel je za Ukrajino nesprejemljivo.

Grška obalna straža je v zadnjih dneh rešila na stotine ljudi, ki so bili v težavah ob obali Krete. Operacije reševanja so bile uspešne, in izvedene v zahtevnih razmerah.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je ponovil napovedi o vzpostavitvi izraelskih postojank v Gazi, da bi preprečili ponovitev preteklih dogodkov. Katz je dejal, da so globoko v Gazi in je ne bodo nikoli zapustili. Vendar pa so njegove službe kasneje omilile te izjave.

Donald Trump je ponovno poudaril zanimanje ZDA za pridobitev Grenlandije, pri čemer je kot glavni razlog navedel nacionalno varnost in ne toliko naravne vire. To se je zgodilo po imenovanju posebnega odposlanca za Grenlandijo, Jeffa Landryja, ki naj ne bi imel veliko izkušenj z mednarodnimi odnosi in naj bi bil znan kot zanikovalec podnebnih sprememb.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Landry je izjavil, da je njegov cilj Grenlandijo vključiti v ZDA, kar je sprožilo ogorčenje v Danski in na Grenlandiji. Voditelji obeh držav so ponovno poudarili, da ZDA ne bodo prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevajo spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Poteza je ponovno razburila Dansko in Grenlandijo, katerih voditelji so ponovili, da ZDA ne bosta prevzele Grenlandije in zahtevali spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da bi morali biti evropski voditelji in Ukrajina pripravljeni na neposredne pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, če mirovna prizadevanja pod vodstvom ZDA ne bi uspela. Macron meni, da je napočil čas za obnovitev dialoga s Putinom, da bi našli okvir za ponovno vzpostavitev pogovorov. Poudaril je, da mora biti Evropa vključena v pogajalski proces za trajen in pravičen mir.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenka je predstavil svoj načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Podrobnosti načrta niso znane, vendar Lukašenka trdi, da bi lahko pripomogel k trajni rešitvi.

Finsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da so prejeli poizvedbe iz azijskih držav glede stališč Finske do različnih mednarodnih vprašanj. Podrobnosti o vsebini pogovorov in identiteti držav niso razkrili.

Finski premier Petteri Orpo se je opravičil azijskim državam zaradi žaljivih objav finskih poslancev na družbenih omrežjih. Opravičilo je bilo poslano prek azijskih veleposlaništev, s čimer je Orpo izrazil obžalovanje zaradi neprimernih izjav.

Avstralska študija, ki trdi, da je bila Islamska država (ISIS) načrtovana kot del ameriške strategije, je bila deležna kritik. Teorija, predstavljena v študiji "Bondi Beach Project", pravi, da so ZDA namerno podpirale ISIS za dosego geopolitičnih ciljev. Kritiki opozarjajo na pomanjkanje dokazov in metodološke pomanjkljivosti v študiji, ki jo je financiral George Christensen, nekdanji avstralski politik.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je priznal, da obstajajo nesoglasja z ZDA glede morebitnih ozemeljskih odstopanj v prizadevanjih za dosego miru. Kljub temu Zelenski ostaja optimističen glede možnosti za končanje konflikta z Rusijo. Poudaril je, da si Ukrajina še naprej prizadeva za diplomatsko rešitev, vendar je hkrati pripravljena braniti svojo suverenost in ozemeljsko celovitost.

Članek poziva Evropo, da preneha biti pretirano zaskrbljena zaradi Donalda Trumpa in se osredotoči na lastne prioritete in izzive. Poudarja, da se mora Evropa osamosvojiti in ne biti odvisna od ameriške politike.

Mednarodne skupine za človekove pravice so obsodile ponovno aretacijo Nobelove nagrajenke za mir Narges Mohammadi v Iranu. Iranske oblasti so jo aretirale skupaj z drugimi aktivisti med protestom in trdijo, da je bil namen aretacije zaščititi jih pred trdolinijaši, kar aktivisti zanikajo. Nobelov odbor je aretacijo obsodil in pozval k njeni takojšnji izpustitvi.

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je športnim organizacijam priporočil, da ruskim in beloruskim ekipam ter športnikom ponovno dovolijo tekmovati na mednarodnih tekmovanjih mladih pod zastavo in himno. Končna odločitev o tem je prepuščena posameznim mednarodnim športnim zvezam.