APDEJT.si

Evropsko sodišče je odločilo, da lahko Italija pospeši deportacije migrantov v »varne« države. Gibanje Pet zvezd (M5S) je pozvalo Italijo, naj sledi Sloveniji pri uvedbi embarga na orožje Izraelu, ki vključuje prepoved izvoza, uvoza in tranzita.

Po močnem potresu v Tihem oceanu so se po svetu sprožili preplah in svarila pred cunamiji, kar je povzročilo množične evakuacije, zlasti v Čilu, kjer so evakuirali več kot milijon ljudi. Dr. Laura Kong, direktorica Mednarodnega centra za informacije o cunamijih, je poudarila, da velika magnituda potresa ne pomeni nujno velikega vpliva cunamija, medtem ko so se mediji osredotočali na razlago nastanka cunamijev in preteklih dramatičnih dogodkov.

Finska je podpisala pobudo, ki spodbuja priznanje Palestine, ob tem pa ministrica Elina Valtonen poudarja, da se Finska ne bi smela izolirati pri tem vprašanju. Francija in Združeno kraljestvo sta nedavno napovedali, da nameravata priznati Palestino. Medtem pa Estonija priznanja ne načrtuje, kljub temu da se zaveda, da je vprašanje priznanja Palestinske države le še vprašanje časa. Estonski politiki menijo, da je pomembneje najprej doseči prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu.

Močan potres je povzročil veliko opustošenje v Rusiji, sledil pa mu je izbruh vulkana na ruskem Daljnem vzhodu. Fotografije razkrivajo obseg uničenja, ki ga je povzročil potres.

Finsko zunanje ministrstvo je poslalo opozorila po SMS sporočilih stotinam finskih državljanov, ki se nahajajo na območju opozorila pred cunamijem. Ministrstvo jim svetuje, naj se izogibajo obalnim območjem in rekam.

Potres ob obali ruskega Daljnega vzhoda, najmočnejši v regiji po letu 1952, je sprožil opozorila pred cunamijem. Japonska je pozvala k evakuaciji dveh milijonov ljudi, medtem ko so najhujši valovi cunamija dosegli Kalifornijo na zahodni obali ZDA. Opozorila pred cunamijem so še vedno v veljavi.

Britanski premier Keir Starmer je napovedal, da bo Velika Britanija priznala palestinsko državo, če Izrael ne bo izpolnil določenih pogojev. S tem se je Starmer pridružil zgledu francoskega predsednika Macrona. Medtem Nemčija pripravlja dostavo humanitarne pomoči za Gazo po zraku.

Francija je napovedala, da bo v Gazo od petka naprej dostavila 40 ton humanitarne pomoči z zračnim mostom. Medtem so bili objavljeni podrobni pogoji, ki jih je Keir Starmer postavil za priznanje Palestine. Poleg tega je bila izdana izjava organizacije LFI (Labour Friends of Israel), ki pojasnjuje njihovo stališče glede želje vlade po končanju konflikta v Gazi, izpustitvi talcev in reševanju humanitarne krize.

Novi članki razkrivajo naraščajočo zaskrbljenost glede odnosa med Evropo in Izraelom, zlasti zaradi vojne v Gazi. Vprašanje je, ali lahko predstavniki Netanjahujeve linije resnično ignorirajo to nelagodje. Medtem ko Nemčija v Gazo pošilja humanitarno pomoč, kot so »rozinski bombniki«, se hkrati pojavljajo pozivi k sankcijam EU proti Izraelu, kar nakazuje na morebitno odtujitev odnosov.

Organizacije za pomoč opozarjajo, da je območje Gaze na robu humanitarne katastrofe, kjer najslabši scenarij lakote postaja realnost. Čeprav območje še ni uradno razglašeno za lakoto, Svetovni program za hrano opozarja na razmere, ki jih v tem stoletju še nismo videli, in napoveduje obsežno smrtnost, če ne bo takojšnjega ukrepanja. Opozarjajo na potrebo po nujnih ukrepih za preprečitev nadaljnje eskalacije krize.

Paragvajski predsednik Santiago Peña je danes in jutri na delovnem obisku na Finskem. Njegov obisk gosti finski predsednik Alexander Stubb. Pričakuje se, da bo Peña obiskal tudi osrednjo Finsko proti koncu tedna.

Vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, Kim Yo Jong, je jasno sporočila, da je kakršenkoli poskus ustavitve severnokorejskega programa jedrskega orožja "absolutno nesprejemljiv" in bo "resolutno zavrnjen". Kljub temu, da odnosi med Kim Jong-unom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom niso slabi, Severna Koreja vztraja, da morajo ZDA sprejeti spremenjeno realnost glede njenega jedrskega statusa. Opozorilo prihaja v času, ko se pojavljajo vprašanja o morebitni obnovitvi pogovorov o denuklearizaciji, vendar Pjongjang to označuje kot "posmeh".

Tajska in Kambodža sta se dogovorili o prekinitvi ognja, ki je začela veljati v ponedeljek ob polnoči, po tem ko so spopadi med državama od 24. julija razselili več kot 130.000 ljudi na Tajskem in 4.000 v Kambodži. Sporazum, ki sta ga potrdila malajski premier Anwar Ibrahim in visoki predstavniki obeh držav, vključno s kambodškim premierjem Hun Manetom in tajskim vršilcem dolžnosti premierja Phumthamom Wechayo, je bil objavljen po posebnem srečanju. Medtem je Ukrajina poročala o krvavem vikendu, svetovna novica pa je tudi poziv k ustavitvi hepatitisa.

Donald Trump je od zveznega sodišča zahteval, naj Ruperta Murdocha zaradi starosti in zdravja čim prej zasliši v primeru klevetanja Jeffreyja Epsteina. Medtem je Dmitrij Medvedjev Trumpu grozil z vojno.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je predlagal aneksijo delov Gaze, pri čemer je zatrdil, da ima podporo Donalda Trumpa, poroča Haaretz. Kljub temu, da Netanjahu zanika lakoto v Gazi, je pod pritiskom javnosti popustil in dovolil pretok humanitarne pomoči v enklavo, kar kaže na učinkovitost mednarodnega pritiska.

Palestinski premier Mohammed Mustafa je na konferenci ZN v New Yorku pozval Hamas, naj se odreče nadzoru nad območjem Gaze in preda orožje Palestinski avtonomni oblasti. Njegov poziv je del širših prizadevanj za dosego miru in uresničitev rešitve dveh držav.

Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Kremelj je izrazil zaskrbljenost zaradi kibernetskega napada na rusko letalsko družbo Aeroflot, ki je v ponedeljek povzročil motnje v informacijskih sistemih. Ukrajinski hekerji so prevzeli odgovornost za napad, medtem ko je Aeroflot sprva govoril o "IT-napaki". Zaradi napada je bilo odpovedanih več kot 100 letov, več kot 80 pa jih je bilo preloženih, kar je prizadelo tudi moskovsko letališče Šeremetjevo. Rusko tožilstvo je potrdilo kibernetski napad, ki je povzročil množično izpadanje sistemov in motnje v letalskem prometu.

Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sta opozorili, da se Gaza približuje obsežni lakoti, z naraščajočim številom smrti zaradi podhranjenosti. Dostop do humanitarne pomoči ostaja močno omejen, pri čemer je dovoljena pomoč le 'kaplja v ocean'. Leta 2025 je v Gazi zaradi lakote umrlo več kot 70 ljudi, od tega preko 60 samo julija. Poročila opisujejo obupne razmere, kjer Palestinci, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane, izbirajo med smrtjo zaradi letalskih napadov in opazovanjem svojih otrok, ki umirajo od lakote.

Sir Keir Starmer se je soočal s strankarskim pritiskom, naj Velika Britanija konča zgodovinsko izdajo Palestine. Premier se je odločil sklicati ponovno zasedanje kabineta, da bi razpravljali o zaostrujoči se krizi v Gazi in vse večjih pozivih k priznanju palestinske države. Finski parlament je medtem pokazal podporo priznanju Palestine, vendar vlada zaradi nasprotovanja koalicijskih partnerjev še ni ukrepala.