Rusija je znova izvedla obsežen zračni napad na Ukrajino s stotinami dronov in raket, pri čemer so bili zabeleženi smrtni primeri in številne poškodbe. Poljska je zaradi napadov dvignila svoje bojne letalske sile v stanje pripravljenosti. Medtem Nato pozorno spremlja ruske kršitve zračnega prostora, kar bi lahko povzročilo dodatne napetosti. Ruski zunanji minister Lavrov je pred ZN govoril o zahodni agresiji.

V streljanju v cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni v Grand Blancu je moški zapeljal z vozilom skozi vhodna vrata in začel streljati na vernike med nedeljsko mašo. Priča je za 7 News Detroit opisala dogajanje v cerkvi. Bivši predsednik Trump je obsodil 'ciljni' napad.

V zadnjih ruskih zračnih napadih na Ukrajino je bilo ubitih najmanj štiri ljudi, med njimi tudi dvanajstletna deklica v Kijevu. Rusija je izstrelila približno 500 dronov in 48 raket v 12 urah. Napadi so bili usmerjeni na vojaška letališča in tovarne.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je zanikal, da bi Rusija načrtovala napad na države NATO in Evropske unije. Kljub temu je zatrdil, da bo vsaka agresija proti Rusiji prejela odločen odgovor.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Manchester United je izgubil proti Brentfordu s 3:1, kar je še povečalo pritisk na trenerja Rubena Amorima. Bruno Fernandes je ponovno zgrešil enajstmetrovko, kar je že drugič v sezoni. Poraz je tretji v šestih tekmah Premier League, Amorim pa ne more povezati dveh zaporednih zmag.

Ukrajinski droni so napadli rusko naftno industrijo in zadeli črpališče v bližini Volge, s čimer so vplivali na naftovod Družba. Ukrajina je obtožila Madžarsko, da vohuni za Rusijo z droni, ki naj bi kršili ukrajinski zračni prostor, vendar Madžarska te obtožbe zavrača. Ukrajinski vojaški poveljnik je izjavil, da so ruske ofenzive propadle.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Finski kylpylähotelli Järvisydän se sooča s finančnimi težavami, saj je bila pri okrožnem sodišču Južne Savonije vložena zahteva za stečaj podjetja Järvisydän Oy, ki upravlja letovišče v Rantasalmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je pogojil nadaljnjo prodajo letal F-35 Turčiji s prenehanjem nakupa ruske nafte. Poleg tega sta se Trump in Erdogan pogovarjala o možnostih za dosego premirja v Gazi in o globalnem miru, pri čemer naj bi Erdogan podprl Trumpovo vizijo. Turkish Airlines pa je po srečanju uradno potrdil nakup 75 letal Boeing 787 in zaključil pogajanja za nakup 150 letal 737 MAX.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

V drugem smrtonosnem izgredu v ekvadorskem zaporu v nekaj dneh je v spopadih med rivalskimi tolpami umrlo najmanj 17 ljudi. Oblasti preiskujejo dogajanje, poročajo pa tudi o obglavljenih in pohabljenih truplih.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

OP Koti Häme in OP Koti Kaakkois-Suomi načrtujeta združitev v novo podjetje, imenovano OP Koti Etelä-Suomi. Novo podjetje bo zaposlovalo približno 70 ljudi na območju Južne Finske in bo eno največjih posredniških podjetij v skupini OP Ryhmä. Pričakuje se, da bo podjetje začelo delovati naslednjo pomlad.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Obsežno vračanje afganistanskih migrantov iz Pakistana in Irana, ki je prizadelo že okoli 2,6 milijona ljudi od januarja, povečuje zaskrbljenost glede možne okrepitve Islamske države. Varnostni viri opozarjajo, da so se mnogi Afganistanci desetletja živeli v tujini in se težko vključujejo v afganistansko družbo, kar jih naredi dovzetne za radikalizacijo. Pakistan medtem zahteva, da Afganistan ukrepa proti terorističnim skupinam, ki delujejo na njegovem ozemlju. Nemčija nadaljuje s preseljevanjem ranljivih Afganistancev iz Pakistana.

Dodane so bile novice iz haberkibris.com s naslovom 'Gazete Manşetleri 25 Eylül 2025', ilpost.it s 'Peanuts 2025 settembre 25' in adomonline.com s 'Newspaper headlines: Thursday, September 25, 2025'.