Kljub množičnim protestom v Izraelu, ki pozivajo k končanju vojne v Gazi, izraelska vojska nadaljuje z napadi na območje Gaze. Prebivalci mesta Gaza poročajo o številnih zračnih in brezpilotnih napadih. Ameriški in izraelski uradniki se pripravljajo na srečanje v Washingtonu, kjer bodo razpravljali o povojni prihodnosti Gaze. Predsednik Trump bo vodil srečanje o tej temi. Medtem Al Jazeera poroča o strategiji stradanja, ki jo izvaja Izrael v Gazi, medtem ko nekdanji ameriški ambasador v Tel Avivu podpira izraelski pokol palestinskih otrok.

Giorgia Meloni je pozvala Izrael, naj ustavi napade in vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu in omogoči dostop pomoči v Gazo. Hkrati se krepi gibanje BDS, ki poziva k bojkotu, dezinvestiranju in sankcijam proti Izraelu, pridružujejo pa se mu tudi zdravniki in filmski ustvarjalci. Pojavljajo se tudi očitki o sovraštvu do tistih, ki branijo Izrael. Meloni se je v Riminiju soočila s kritikami glede reforme pravosodja in poudarila, da jo bo nadaljevala kljub politiziranim sodnikom.

Izraelska vojska je sporočila, da je bil napad na bolnišnico v Han Junisu v Gazi usmerjen na kamero, ki jo upravlja Hamas, kar pa bolnišnica zanika. Vojska je tudi sporočila, da je ubila Mahmuda al Aswada, poveljnika Hamasa v zahodni Gazi. Poleg tega so izraelske sile prestregle raketo, izstreljeno iz Jemna, kar je sprožilo sirene v osrednjem Izraelu.

Alberto Barbera, umetniški direktor Beneškega filmskega festivala, pričakuje vpliv festivala na prihajajočo sezono Oskarjev. Napoveduje tudi morebitne proteste glede situacije v Gazi na festivalu. Medtem je film Casablanca, ki je bil premierno prikazan leta 1942, postal klasika, čeprav je bil scenarij pisan sproti, med samim snemanjem. Film je izstrelil v zvezde Ingrid Bergman in Humphreyja Bogarta.

Izrael se sooča s kritikami in obtožbami zaradi svojih dejanj v Gazi. Peter Steiniger iz Neues Deutschlanda izpostavlja umore novinarjev, medtem ko kardinal Pizzaballa opozarja na »vrata pekla«, ki jih je Izrael odprl v Gazi. Pravoslavni in katoliški duhovniki se odločajo ostati v Gazi kljub ofenzivi, L'Humanité pa kritizira Evropsko unijo zaradi pasivnosti ob domnevni izraelski genocidni politiki. Različni viri tako opozarjajo na hudo humanitarno situacijo in nesorazmerne ukrepe v konfliktu.

Philippe Bouyssou, župan Ivry-sur-Seine v Franciji, se ne strinja s sodno odločbo, ki mu narekuje odstranitev parole, ki podpira Palestino, nameščene na mestni hiši. Poudaril je, da izražanje podpore Palestini ne bi smelo biti dejanje političnega poguma. Medtem članki na lantidiplomatico.it obravnavajo teme, kot so branje Kanafani v Vietnamu v povezavi z razmišljanjem o Gazi, preiskovanje časovnice ukrajinske vpletenosti v sabotažo plinovodov Severni tok 1 in 2, ter komentarji Daniele Luttazzija o italijanskih poslancih in lobiju Elnet. Globalter.com pa razpravlja o poslu genocida in neomejenih možnostih kapitalizma za dobiček, pri čemer se sklicuje na poročilo ZN o človekovih pravicah na zasedenih palestinskih ozemljih.

Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga nadzoruje Hamas, je poročalo o treh novih smrtih zaradi lakote in podhranjenosti v zadnjih 24 urah. S tem se je skupno število smrti, povezanih z lakoto v Gazi, povečalo na 303, med njimi je 117 otrok. Mednarodne organizacije opozarjajo na poslabšanje humanitarnih razmer v enklavi zaradi spopadov.

Združeni narodi so opozorili, da več kot 100 milijonov ljudi še vedno uporablja površinsko vodo iz rek, ribnikov in kanalov. V novem poročilu so izrazili zaskrbljenost zaradi nezadostnega napredka pri zagotavljanju univerzalnega dostopa do varne pitne vode.

Ladja Ocean Viking, ki jo upravlja SOS Méditerranée, je bila preusmerjena v Siracuso, namesto v prvotno določeno Marino di Carrara, kar je povzročilo podaljšanje poti za rešene migrante. Medtem pa je ladja med reševanjem 87 ljudi v mednarodnih vodah pred Libijo doživela napad s streli, ki jih posadka pripisuje libijskim obalnim stražam.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.