Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Nogometni klub Arsenal je v 20. krogu angleške Premier League na gostovanju pri Bournemouthu dosegel pomembno zmago s 3:2. Čeprav so se topničarji na igrišču spopadali z močnim odporom gostiteljev, jim je uspelo osvojiti tri točke, s katerimi ostajajo na prvem mestu prvenstvene lestvice. Ključno vlogo pri zmagi je odigral Declan Rice, ki je dosegel dva zadetka in bil izbran za igralca tekme. Zmaga v gosteh je bila za varovance Mikela Artete zahtevna, vendar ključna v boju za naslov prvaka. S tem uspehom je Arsenal nadaljeval niz dobrih rezultatov, ki jih spremlja že od sredine oktobra, ko se je prvič resneje zavihtel na vrh razpredelnice. Bournemouth je nudil dostojen odpor, vendar ni uspel preprečiti pete zaporedne zmage londonskega kluba, ki zdaj s povečano samozavestjo vstopa v nadaljevanje sezone.

Arsenal je po zmagi nad Bournemouthom s 3:2 povečal svojo prednost na vrhu lestvice Premier League na šest točk. Declan Rice se je izkazal kot ključni igralec tekme.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozdravil konec vladavine Nicolása Madura v Venezueli in izrazil polno podporo opozicijskemu voditelju Edmundu Gonzálezu Urrutii kot legitimnemu izvoljenemu predsedniku. Macron je po aretaciji Madura s strani ameriških sil poudaril, da so se Venezuelci končno rešili diktature, kar predstavlja pomemben mejnik za državo. Po mnenju francoskega predsednika mora prihodnje prehodno obdobje potekati na miren in demokratičen način, ob popolnem spoštovanju volje ljudstva. Elizejska palača je prek družbenih omrežij sporočila, da Francija priznava Gonzáleza Urrutio za zmagovalca volitev leta 2024 in ga vidi kot ključno osebnost, ki mora voditi politično tranzicijo. Macron v svojih izjavah ni neposredno komentiral same vojaške operacije Združenih držav Amerike, temveč se je osredotočil na prihodnjo stabilnost države. Njegove izjave odražajo širše stališče zahodnih sil, ki so že dlje časa opozarjale na nepravilnosti v venezuelskem političnem sistemu in podpirale demokratična prizadevanja opozicije.

Nogometna reprezentanca Senegala se je kot prva uvrstila v četrtfinale afriškega pokala narodov (CAN 2025), potem ko je v soboto zvečer premagala Sudan z rezultatom 3:1. Čeprav so bili senegalski nogometaši sprva v podrejenem položaju in so celo zaostajali, so s preobratom in suvereno igro v nadaljevanju tekme upravičili vlogo favoritov. Zmagovalci prejšnjih prvenstev, znani pod vzdevkom 'Lvi iz Terange', so z zmago potrdili svojo prevladujočo formo na turnirju. Sudan se je v prvem delu srečanja dobro upiral, vendar so izkušnje in kakovost senegalske ekipe pretehtale v drugem polčasu. Senegal si je tako z maksimalnim izkupičkom zagotovil mirno nadaljevanje tekmovanja, medtem ko se Sudan zdaj bori za preostala prosta mesta v izločilnih bojih.

Zajetje Nicolása Madura s strani ameriške vojske je v Kanadi pozdravljeno kot pot do ponovne vzpostavitve demokracije v Venezueli. Venezuelski izseljenci v Chicagu so izrazili mešane občutke veselja in previdnosti glede prihodnosti. Podpredsednica Delcy Rodríguez je ponovila, da je Nicolás Maduro še vedno predsednik Venezuele in pozvala k mirnosti. Zagotovila je, da so venezuelske oborožene sile aktivirane za zaščito države, če bi se Maduru kaj zgodilo. Nekdanji ameriški veleposlanik v Venezueli se je odzval na ameriško operacijo zajetja Madura.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

V okviru 17. kroga francoskega prvenstva Ligue 1 sta se na stadionu Pierre-Mauroy pomerila neposredna tekmeca za mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja, domači Lille in gostujoči Stade Rennais. Lille, ki je pred tekmo zasedal četrto mesto na prvenstveni lestvici, je imel priložnost za začasni vzpon na stopničke, medtem ko so si gostje iz Bretanje z morebitno zmago obetali vstop v prvo peterico. Tekma je bila ključna za oba kluba, saj se je Rennes po zimskem premoru trudil izboljšati svojo statistiko na gostovanjih. Srečanje je zaznamovala zgodnja izključitev v domači ekipi, saj je bil moštveni kolega Olivierja Girouda pri Lillu že v začetni fazi tekme prisiljen zapustiti igrišče z rdečim kartonom. Kljub številčni oslabljenosti so se domači nogometaši spopadali z agresivno igro Rennesa, ki je želel izkoristiti prednost igralca več za utrditev svojega položaja pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Tekma je bila za obe ekipi prva preizkušnja po prvenstvenem premoru, kar se je odražalo v intenzivnosti igre in pomembnosti rezultata za nadaljevanje sezone.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja, izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s serijo močnih eksplozij in letalskimi napadi na strateške cilje, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu potrdil uspeh akcije in poudaril, da bo Maduro, ki ga ZDA obtožujejo narkoterorizma, prepeljan pred ameriško sodišče. Trump je dogodek označil za zmago svobode in pravice za venezuelsko ljudstvo. Operacija je sprožila mešane mednarodne odzive; medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, zlasti iz Bolivije, pozdravili konec Madurovega režima in upajo na vrnitev demokracije, so levičarska gibanja in zavezniki Madurove vlade vdor označili za nezakonito agresijo in ugrabitev. Po poročanju ameriških medijev je bil Maduro zajet v svoji utrdbi v Caracasu, kljub poskusom pobega. Trumpova administracija je pojasnila, da so bile vojaške dejavnosti nujne zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja lastnega naroda, kar je v preteklih mesecih stopnjevalo napetosti med državama do vrelišča.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil serijo fotografij, ki prikazujejo venezuelskega voditelja Nicolása Madura v ujetništvu. Na posnetkih je Maduro viden z lisicami na rokah in s prevezo čez oči, domnevno na krovu ameriške vojaške ladje. Objava sledi obsežni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike sprožile z namenom zamenjave oblasti in boja proti domnevnemu tihotapljenju mamil. Fotografije so hitro zaokrožile po svetovnih medijih in veljajo za simboličen prikaz konca Madurove vladavine. Operacija, ki je privedla do zajetja, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti in prikritih dejavnosti ameriških obveščevalnih služb. Trumpova administracija je s tem dejanjem uresničila svoje napovedi o neposrednem ukrepanju proti venezuelskemu režimu. Čeprav so nekatere fotografije nejasne, Trumpove objave nakazujejo na neposredno vpletenost ameriških sil v aretacijo predsednika tuje države, kar v mednarodni skupnosti sproža mešane odzive glede zakonitosti in metod takšnega posredovanja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v latinskoameriški politiki in utrjuje agresivno zunanjo politiko trenutne ameriške administracije do nasprotnikov v regiji.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Po zajetju Nicolasa Madura so ZDA napovedale, da bodo začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. Donald Trump je omenil morebitne intervencije v Mehiki, Kolumbiji in na Kubi. Evropski poslanec Bernard Guetta je dejal, da je Trump s tem pokopal temelje mednarodne ureditve, Fabien Roussel pa je dejal, da gre za aneksijo ZDA.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

Nogometni klub Olympique Lyonnais (OL) je v tekmi 17. kroga francoske prve lige (Ligue 1) v gosteh premagal ekipo AS Monaco z rezultatom 3:1. Osrednja figura srečanja je bil češki napadalec Pavel Šulc, ki je k zmagi prispeval dva zadetka in svojemu moštvu pomagal pri približevanju vrhu prvenstvene razpredelnice. Lyon je s to zmago močno izboljšal svoj položaj v boju za mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja. Trener Lyona Paulo Fonseca je po tekmi izrazil veliko zadovoljstvo nad predstavo svojih varovancev in poudaril, da je bila zmaga povsem zaslužena. Lyon se je z novimi tremi točkami približal tretjemu mestu, na katerem so trenutno ekipe, ki se borijo za neposredno uvrstitev v ligo prvakov. Monaco je po drugi strani s tem porazom doživel udarec v boju za najvišja mesta, saj so bili v neposrednem obračunu s tekmeci za vrh nemočni proti učinkoviti igri gostov.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da bo Ukrajina nadaljevala z obrambo, če Rusija blokira diplomatska prizadevanja in če partnerji ne bodo prisilili Rusije, da ustavi vojno. Poudaril je, da bi si želel več pritiska ZDA na Moskvo, medtem ko Rusija opozarja na zaostritev svojega stališča v pogajanjih.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Reprezentanca Senegala je postala prva udeleženka četrtfinala afriškega pokala narodov 2025, potem ko je v osmini finala v Tangerju premagala Sudan z rezultatom 3:1. Tekma se za branilce naslova iz leta 2021 ni začela po načrtih, saj je Sudan povedel že v 6. minuti, ko je Amar Abdallah izkoristil napako v senegalski obrambi in premagal vratarja Édouarda Mendyja. To je bil sploh prvi zadetek Sudana na letošnjem prvenstvu, ki ga je dosegel nogometaš avstralskega kluba Green Gully. Senegalci so na zaostanek odgovorili silovito. Glavni junak preobrata je bil Pape Gueye, ki je v 29. minuti najprej izenačil po podaji Sadia Manéja, nato pa v sodniškem dodatku prvega polčasa z močnim strelom poskrbel za vodstvo z 2:1. Končni izid je v 77. minuti postavil komaj 17-letni napadalec pariškega PSG-ja Ibrahim Mbaye, ki je v igro vstopil le štiri minute pred tem. S tem zadetkom je Mbaye postal najmlajši strelec na afriškem prvenstvu v tem stoletju. Kljub začetnim težavam in odsotnosti suspendiranega kapetana Kalidouja Koulibalyja so levi iz Terange upravičili vlogo favoritov. Njihova igra je v drugem polčasu temeljila na izkušnjah Manéja in svežini mladih rezervistov, kar je zadoščalo za zanesljivo napredovanje med najboljših osem reprezentanc na turnirju v Maroku. Sudan se od tekmovanja poslavlja po solidnem odporu, a vidni kakovostni razliki v korist nasprotnika.