Prvi dan leta 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale zahtevne vremenske razmere, ki vključujejo obilne padavine, močan veter in drastičen padec temperatur. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila zaradi zmrzujočega dežja, ki ob stiku s tlemi povzroča nevarno poledico, kar resno ogroža prometno varnost na cestah in mostovih. Podobne razmere z nizkimi temperaturami in snegom so zajele tudi severno Indijo, kjer gosta megla in mraz povzročata zamude v letalskem prometu, zlasti v okolici Delhija. V Evropi se Francija spopada z enim najhladnejših novoletnih obdobij v zadnjih dveh desetletjih, pri čemer napovedi kažejo na vztrajanje temperatur pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni. Tudi v Aziji so oblasti v Hong Kongu izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja in povzročila padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni val arktičnega zraka je tako povzročil usklajen pritisk na infrastrukturo in energetski sistem v več regijah hkrati.

Švicarski preiskovalci preiskujejo vzrok požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj in 115 poškodovanih. Priča je povedala, da naj bi ognjemet na steklenici šampanjca povzročil požar. Med pogrešanimi je tudi grški državljan. Število žrtev je naraslo na 47.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah novega leta prišlo do tragičnega požara, v katerem je po prvih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 115 pa jih je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci praznovali prihod leta 2026. Med žrtvami in poškodovanimi je največ mladih, starih od najstniških let do srednjih dvajsetih, med njimi pa so tako lokalni prebivalci kot tuji turisti. Preiskovalci so ugotovili, da je ognjene zublje najverjetneje sprožila uporaba namiznih ognjemetov oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. Priča so opisovale kaotične prizore, ko je več sto ljudi poskušalo v le nekaj sekundah zapustiti goreče prostore. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Številni poškodovani ostajajo v kritičnem stanju v lokalnih bolnišnicah, identifikacija žrtev pa bo zaradi stopnje poškodb po navedbah policije dolgotrajna.

V zabaviščnem parku Disney World na Floridi se je med priljubljeno predstavo, ki poustvarja prizore iz filmske sage Indiana Jones, pripetila nesreča. Zaposleni v parku se je poškodoval, ko je poskušal zaustaviti 180 kilogramov težko umetno skalo iz gume, ki se je premikala proti občinstvu. Vodstvo parka Disney je potrdilo dogodek in pojasnilo, da je delavec s svojim posredovanjem preprečil morebitne poškodbe med obiskovalci. Incident se je zgodil med poustvarjanjem kultnega prizora iz prvega filma o Indiani Jonesu, kjer glavnega junaka preganja ogromna skala. Poškodovanega uslužbenca so oskrbeli na kraju dogodka in ga nato prepeljali v bolnišnico, njegovo stanje pa po dostopnih podatkih ni življenjsko ogroženo. Predstava je bila po dogodku začasno prekinjena, preiskava o vzrokih za odpoved varnostnega mehanizma pa še poteka.

Ameriške oblasti so v petek, 2. januarja, sporočile, da so na predvečer novega leta aretirale 18-letnega moškega, ki je načrtoval teroristični napad v imenu skrajne skupine Islamska država (IS). Osumljenec naj bi nameraval napasti ljudi z nožem in kladivom, vendar so ga organi pregona pravočasno ustavili. Po navedbah uradnih virov gre za posameznika s psihičnimi težavami, ki je svoje namere o napadu na civiliste izrazil že pred aretacijo. Preiskovalci so ugotovili, da je mladi Američan načrtoval nasilno dejanje prav med novoletnim praznovanjem, ko so množice ljudi na prostem najbolj ranljive. Kljub njegovim duševnim motnjam so oblasti primer obravnavale z najvišjo stopnjo resnosti zaradi neposredne grožnje javni varnosti in povezave z ideologijo teroristične organizacije. Osumljenec ostaja v priporu, medtem ko se preiskava o morebitnih drugih vpletenih ali dodatnih grožnjah nadaljuje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Valižanski napadalec Brennan Johnson je uradno končal prestop iz londonskega Tottenhama v Crystal Palace. Vrednost prestopa 24-letnega krilnega nogometaša znaša približno 40 milijonov evrov (35 milijonov funtov), kar predstavlja rekordni znesek za klub Crystal Palace. Johnson, ki je v preteklosti igral tudi za Nottingham Forest, se je novemu moštvu pridružil kot prva okrepitev v zimskem prestopnem roku. Prestop se je zgodil le nekaj dni po medsebojni tekmi obeh klubov v angleškem prvenstvu, kjer je Tottenham slavil z 1:0. Pogajanja o prestopu so se intenzivirala takoj po doseženem dogovoru med kluboma konec decembra, ko sta obe strani uskladili finančne pogoje posla. Johnson bo v ekipi Eagles poskušal okrepiti napadalne vrste pod vodstvom strokovnega štaba na Selhurst Parku.

Volodimir Zelenski je imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo, za novega ministra za obrambo. Fedorov, ki je star 34 let, bo zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je to sporočil v petek in napovedal nadaljnje spremembe v vladi.

Nekdanja izraelska talka Romi Gonen je v televizijskem intervjuju za postajo Channel 12 prvič javno spregovorila o spolnih zlorabah, ki jih je utrpela med ujetništvom v Gazi. 25-letna Izraelka, ki so jo pripadniki gibanja Hamas ugrabili med napadom 7. oktobra 2023, je opisala različne oblike spolnega nasilja s strani štirih različnih moških. Čeprav v pričevanju ni neposredno uporabila besede posilstvo, je jasno nakazala na težo dejanj in grožnje z nasiljem, ki jih je prejemala med napadi. Gonenova je v svojem nastopu poudarila, da se ne namerava več podrejati molku in da njena izpoved predstavlja osebno zmago nad ugrabitelji. Opisala je trenutke nemoči v ujetniških prostorih, kjer so jo moški prisiljevali v tišino pod grožnjo povzročanja dodatne jeze. Njeno pričevanje se pridružuje redkim, a pretresljivim izpovedim drugih izpuščenih talk in talcev, medtem ko Hamas tovrstne obtožbe o sistematičnem spolnem nasilju vztrajno zanika. Izpoved prihaja v času, ko mednarodna javnost še vedno spremlja usodo preostalih ujetnikov v palestinski enklavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal ostro opozorilo iranskim oblastem naj ne uporabljajo nasilja nad miroljubnimi protestniki, ki se v državi zbirajo zaradi visoke inflacije. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike »prišle na pomoč« protestnikom, če bodo iranske sile uporabile smrtonosno silo. V svoji izjavi je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, čeprav konkretnih podrobnosti o morebitni operaciji ni podal. Na predsednikove besede so se že odzvali v Teheranu, kjer so grožnje označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Odzivi prihajajo tudi iz ameriškega kongresa; republikanski poslanec Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih namerah in ocenil, da Trumpove grožnje niso motivirane s skrbjo za svobodo govora, temveč z geostrateškimi interesi, povezanimi z nafto. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Iran pretresajo protivladni shodi zaradi gospodarske krize.

Švicarske oblasti so ugotovile, da so bili vzrok za katastrofalen požar v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana pirotehnične sveče, ki so bile pritrjene na steklenice šampanjca. Nesreča, ki se je zgodila med praznovanjem novega leta 1. januarja 2026, je zahtevala približno 40 življenj, medtem ko je bilo 119 oseb poškodovanih. Preiskava je pokazala, da je ogenj izbruhnil, ko je natakarica v prostor prinesla steklenice z gorečimi svečami, kar je povzročilo silovito ognjeno kroglo in hitro širjenje ognja po notranjosti objekta. Zaradi tragičnega dogodka so se v sosednji Franciji že pojavili pozivi k popolni prepovedi uporabe tovrstnih dekorativnih sveč v barih in nočnih klubih. Incident velja za eno najhujših tragedij v novejši zgodovini Švice, saj je bila koncentracija ljudi v lokalu med novoletno proslavo izjemno velika, kar je onemogočilo hitro evakuacijo. Oblasti zdaj preverjajo varnostne standarde in protipožarno zaščito v podobnih turističnih objektih po celotni državi.

V petek so v italijanskih Alpah življenje izgubili trije smučarji, ki so jih zasuli snežni plazi na treh različnih lokacijah v Piemontu in Dolomitih. Med žrtvami so državljan Francije, državljanka Nemčije in Italijan. Tragični dogodki so se odvili v dolinah Val Maira in Bobbio Pellice ter v gorovju Dolomiti, kjer so razmere postale izjemno nevarne zaradi kombinacije obilnega sneženja, nenadne odjuge in močnega vetra. Nesreče so se zgodile ločeno, vendar so vse neposredna posledica nestabilne snežne odeje, ki se je sprožila v zahtevnih gorskih razmerah. Reševalne ekipe so kljub hitremu posredovanju na prizoriščih lahko le potrdile smrt ponesrečencev. Italijanske oblasti so zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov izdale opozorila za gornike in smučarje, saj vremenske razmere v visokogorju ostajajo nepredvidljive. Ta dogodek znova opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo hitre spremembe temperatur v alpskem svetu.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je pozval k pogovorom s protestniki, vendar vztraja, da jih je treba 'postaviti na svoje mesto'. Število smrtnih žrtev protestov v Iranu je naraslo na 16. Predsednik Trump je opozoril, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo Teheran nasilno obračunal z njimi. Povečalo se je tudi število aretacij.

Izraelske oblasti so uradno prepovedale dostop do območja Gaze 37 mednarodnim humanitarnim nevladnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so organizacije zavrnile zahtevo po razkritju osebnih podatkov svojih palestinskih uslužbencev. Zdravniki brez meja so takšno zahtevo označili za nedopustno vmešavanje in ciničen poskus blokade humanitarne pomoči. Po navedbah MSF gre za načrtno onemogočanje njihovega dela na terenu, kar bo še dodatno ogrozilo civilno prebivalstvo. Hkrati s prepovedjo delovanja uveljavljenih nevladnih organizacij poročila razkrivajo, da izraelske oblasti dovoljujejo vstop v Gazo komercialnim trgovcem. Ti trgovci v enklavo prinašajo blago, ki ga humanitarne organizacije zaradi izraelskih omejitev ne smejo dostavljati, in z njim ustvarjajo dobiček. Kritiki opozarjajo, da gre za privatizacijo humanitarne krize in sistematično uničevanje neodvisne pomoči. Mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, je že pred uveljavitvijo ukrepa posvarila pred popolno blokado življenjsko pomembne oskrbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen". Poudaril je, da bo zadnja faza pogajanj odločala o usodi Evrope in rešila milijone življenj.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Po eksploziji v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je umrlo več ljudi, veliko pa je ranjenih. Švica je zaprosila za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, Grčija pa je ponudila pomoč pri zdravljenju opeklin žrtev. Preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev.

Bolgarija je s prvim dnem leta 2026 postala 21. članica evroobmočja, s čimer je svojo nacionalno valuto lev zamenjala za evro. Ta strateški mejnik, ki se je zgodil skoraj dve desetletji po vstopu države v Evropsko unijo leta 2007, so politični voditelji označili za civilizacijsko izbiro, ki bo državi prinesla večjo finančno stabilnost, varnost in gospodarske priložnosti. Odhajajoči predsednik vlade Rosen Željazkov je v novoletnem nagovoru poudaril, da Bolgarija v evroobmočje vstopa z bruto domačim proizvodom v višini 113 milijard evrov in več kot triodstotno gospodarsko rastjo, kar jo uvršča med najhitreje rastoča gospodarstva v uniji. Kljub proslavljanju v Sofiji pa vstop v denarno unijo spremljajo notranjepolitične delitve in skrbi javnosti. Predsednik države Rumen Radev je opozoril, da bi moral takšnemu koraku predhodno botrovati referendum, saj je odsotnost neposrednega posvetovanja z državljani poglobila razkorak med politično elito in javnostjo. Medtem ko voditelji, kot sta Bojko Borisov in Asen Vasilev, poudarjajo polno integracijo v evropske strukture in konec statusa najrevnejše članice EU, se del prebivalstva še vedno spopada s strahom pred dvigom cen in politično nestabilnostjo, ki je državo hromila v preteklih letih.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj, še 115 ljudi pa je bilo poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem baru Le Constellation okoli 1.30 zjutraj, ko je bilo prizorišče polno obiskovalcev, ki so praznovali prihod novega leta. Med žrtvami in poškodovanimi so predvsem mladi ljudje, vključno z lokalnimi prebivalci in turisti iz sosednjih držav. Preiskovalci kot glavni vzrok za nesrečo navajajo uporabo pirotehničnih sredstev oziroma kresničk na steklenicah šampanjca, ki so vžgale strop lokala. To je povzročilo t. i. pojav "flashover" oziroma nenaden preskok ognja, zaradi česar je celoten prostor v trenutku zajel ognjeni pekel. Švicarski predsednik Guy Parmelin je dogodek označil za eno najbolj travmatičnih tragedij v zgodovini države in razglasil petdnevno žalovanje. Identifikacija žrtev še poteka, saj so nekatera trupla močno opečena, zdravstveni delavci pa opozarjajo, da so številni poškodovanci še vedno v smrtni nevarnosti.

Zohran Mamdani je ob polnoči na prvi dan novega leta uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in hkrati prvi župan južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani je zasebno zaprisego opravil na opuščeni podzemni postaji Old City Hall pod mestno hišo, kar je simbolično dejanje, s katerim je želel izpostaviti pomen javnega prevoza in delavskega razreda za delovanje mesta. Na slovesnosti, ki jo je vodila državna tožilka zvezne države New York Letitia James, je Mamdani zaprisegel na več izvodih Korana, vključno z dedkovim in zgodovinskim izvodom iz knjižnice New York Public Library. Njegova izvolitev pomeni izrazit zasuk v levo za politiko New Yorka, saj je svojo kampanjo gradil na obljubah o reševanju stanovanjske krize, zamrznitvi najemnin in izboljšanju dostopnosti mesta za delavski razred. Čez dan je sledila še večja javna slovesnost na stopnicah mestne hiše, kjer je pred tisoči privrženci zaprisego ponovil pred senatorjem Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal »novo ero« za New York, hkrati pa je izrazil pripravljenost na politične spore s predsednikom Donaldom Trumpom. Kljub progresivni agendi je župan v svojem govoru zagotovil varnost vsem prebivalcem, vključno z judovsko skupnostjo, ter poudaril svojo zavezo inkluzivnemu vodenju mesta.