Jair Bolsonaro se je po osmih dneh v bolnišnici, kjer je okreval po operaciji, vrnil v celico zvezne policije. Tam nadaljuje prestajanje 27-letne zaporne kazni zaradi državnega udara.

Praznovanje novega leta v Nemčiji in na Nizozemskem je zahtevalo več smrtnih žrtev in povzročilo obsežno gmotno škodo. V nemškem mestu Bielefeld sta umrla dva 18-letnika, ki sta uporabljala pirotehnična sredstva lastne izdelave. Po navedbah nemške policije sta mladostnika neodvisno drug od drugega sprožila doma narejene eksplozivne naprave, ki so jima povzročile smrtonosne poškodbe obraza. Poleg tega so v Berlinu obravnavali več kot 30 oseb s hudimi poškodbami rok in obraza, pri čemer so bile v nekaterih primerih potrebne celo amputacije prstov. Na Nizozemskem so oblasti poročale o dveh smrtnih žrtvah, povezanih s pirotehniko, ter o valu nasilja nad policisti in reševalci. V Amsterdamu je izbruhnil uničujoč požar v zgodovinski cerkvi Vondelkerk iz 19. stoletja, ki je povzročil zrušenje 50-metrskega stolpa. Predsednica sindikata nizozemske policije Nine Kooiman je izpostavila, da so se varnostne sile soočale z nezaslišano ravnijo agresije, zaradi česar so oblasti izdale nacionalno opozorilo, naj državljani ne kličejo interventnih služb, razen v primerih neposredne življenjske ogroženosti.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu Hersonske regije pod ruskim nadzorom ubila najmanj 27 ljudi med novoletno zabavo. Preiskovalni odbor preiskuje napad kot teroristično dejanje. Ukrajina je medtem poročala o uspešnih napadih na ruske zračne baze globoko v Rusiji in zadela rusko rafinerijo Ilski.

Zohran Mamdani je po polnoči uradno prevzel položaj župana New Yorka na zasebni slovesnosti. Njegova izvolitev poteka v času politične sence predsednika Donalda Trumpa. Mamdani je kot demokratični socialist obljubil, da se bo spopadel s krizo dostopnosti v enem najdražjih ameriških mest.

Liverpool in Leeds United sta remizirala 0:0. Po tekmi angleške Premier League, ki se je končala brez golov, je Leeds United osvojil točko na Anfieldu. To je bil prvi remi pod vodstvom trenerja Arne Slota na Anfieldu leta 2026.

Ukrajina je priznala, da je inscenirala smrt ruskega poveljnika, ki se bori na strani Kijeva, Denisa Kapustina, da bi identificirala ruske agente. Ukrajinska obveščevalna služba je potrdila, da je Kapustin živ in zdrav, inscenacija smrti pa je bila namenjena razkritju ruskih agentov.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 presegel Teslo in postal vodilni na področju električnih vozil. Podjetje je objavilo, da je prodalo 2,26 milijona enot, s čimer je postavilo nov svetovni rekord.

Brazilsko vrhovno sodišče je v četrtek, 1. januarja, zavrnilo prošnjo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, da bi zaradi domnevnih zdravstvenih težav 27-letno zaporno kazen prestajal v hišnem priporu. Sodnik Alexandre de Moraes je v obrazložitvi odločitve navedel, da se zdravstveno stanje nekdanjega desničarskega voditelja ni poslabšalo do mere, ki bi upravičevala spremembo režima prestajanja kazni. Bolsonaro je bil obsojen na visoko zaporno kazen zaradi vpletenosti v poskus državnega udara, s katerim so njegovi podporniki skušali spodkopati demokratični red v državi. Njegovi pravni zastopniki so zahtevo za hišni pripor vložili le nekaj dni pred odločitvijo, pri čemer so poudarjali nujnost stalne oskrbe zunaj zaporniškega sistema. Sodišče je po preučitvi dokazov ugotovilo, da trenutne razmere v zaporu ne ogrožajo njegovega življenja, zato ostaja v zaprtem oddelku.

Slovesno slovo od francoske filmske ikone in borke za pravice živali Brigitte Bardot, ki bo v sredo, 7. januarja, v Saint-Tropezu, bo po napovedih njene fundacije potekalo brez nepotrebnega blišča in v znamenju preprostosti. Fundacija Brigitte Bardot je v uradni izjavi poudarila, da bodo pogrebne slovesnosti izvedene v skladu z željami pokojnice, ki si je želela nevpadljiv in dostojanstven obred. Slovesnost bo organizirana v cerkvi Notre-Dame de l'Assomption, pokop pa bo sledil na mornarskem pokopališču v njenem dolgoletnem prebivališču. Novica o načrtovani skromnosti obreda sledi objavi o njeni smrti ob koncu leta 2025, ko se je svetovna javnost začela pripravljati na slovo od ene največjih zvezdnic evropske kinematografije. Kljub njeni prvotni želji, da bi bila pokopana na svojem posestvu La Madrague ob svojih živalih, so se načrti spremenili v prid uradnemu pokopališču, kar olajšuje organizacijo dogodka v tem obmorskem mestu.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalne policije terjal več deset smrtnih žrtev. Ogenj se je v baru razplamtel okoli 1.30 zjutraj, ko so v polnem objektu potekala praznovanja ob novem letu. Po podatkih poveljnika policije kantona Valais je poleg številnih smrtnih žrtev poškodbe utrpelo še približno sto ljudi, ki so jih prepeljali v bližnje bolnišnice. Vzrok za nastanek požara v priljubljenem letovišču za zdaj ostaja neznan, preiskovalci pa še vedno pregledujejo prizorišče tragičnega dogodka. Priče opisujejo prizore panike, saj je bila postojanka v času nesreče polna turistov, ki so obiskali smučarsko središče v času praznikov. Lokalno prebivalstvo in obiskovalci so nad dogodkom močno pretreseni, saj gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v regiji v zadnjih letih. Oblasti so območje zaprle, identifikacija žrtev pa še poteka.

V Iranu so se peti dan zaporednih protestov proti visokim življenjskim stroškom in gospodarski politiki vlade razplamteli spopadi med civilisti in varnostnimi silami, ki so terjali prve smrtne žrtve. Po navedbah lokalnih virov so bili ubiti najmanj trije ljudje, med njimi dva civilista in en pripadnik sil za zagotavljanje javnega reda. Gre za prvo večje nasilje s smrtnim izidom od začetka zborovanj, ki so se v nedeljo razširila po večjih mestih v državi. Protestniki so na ulicah izražali nezadovoljstvo nad naraščajočo inflacijo, brezposelnostjo in splošnim pomanjkanjem, kar je v več mestih privedlo do sporadičnih, a silovitih soočenj z organi pregona. Iranske oblasti so v odziv na nemire poostrile varnostne ukrepe, medtem ko poročila o žrtvah nakazujejo na stopnjevanje napetosti med režimom in prebivalstvom, ki zahteva ekonomske reforme in izboljšanje življenjskega standarda. Kljub prisotnosti varnostnih sil se protestno gibanje, ki ga poganja gospodarska stiska, za zdaj ne umirja.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je med novoletno nočjo izvedla napad z droni na del Hersonske regije pod nadzorom Moskve, pri čemer je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, in ga označila za teroristični napad. Ukrajina je medtem poročala o ruskih napadih na svojo energetsko infrastrukturo.

V priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do silovite eksplozije in poznejšega požara v enem izmed lokalnih barov. Po uradnih podatkih policije kanton Valais je v tragičnem dogodku umrlo več deset ljudi, približno sto oseb pa je bilo ranjenih. Reševalne ekipe so se na prizorišču spopadale z obsežnim ognjem, ki je sledil eksploziji, medtem ko natančen vzrok za nesrečo za zdaj še ni znan in ostaja predmet intenzivne kriminalistične preiskave. Incident se je zgodil v času, ko je bilo letovišče polno turistov, ki so obeleževali prehod v novo leto. Švicarski mediji poročajo, da so bili ranjeni prepeljani v bližnje bolnišnice, nekateri med njimi so v kritičnem stanju. Oblasti so območje zaprle, da bi omogočile nemoteno delo preiskovalcev in reševalcev. Tragedija je povzročila velik preplah v tej sicer mirni alpski regiji, ki velja za eno najbolj prestižnih smučarskih destinacij v državi.

Francosko poštno podjetje La Poste je bilo 1. januarja 2026 ponovno tarča obsežnega kibernetskega napada, ki je ohromil njihove spletne storitve in strani. Incident se je zgodil le teden dni po prvem valu napadov med božičnimi prazniki, zaradi česar so bili številni servisi za stranke ponovno nedostopni. Čeprav preiskava zadnjega vdora še poteka, strokovnjaki opozarjajo na podobnosti s prejšnjim incidentom, ki je povzročil precejšnje motnje v delovanju poštnih storitev po celotni Franciji. Skupina La Poste se je s težavami pri dostopu do spletnih portalov in digitalnih storitev začela spopadati v četrtek zjutraj. Po navedbah podjetja so bili sistemi zaradi napada onemogočeni, kar je vplivalo na milijone uporabnikov, ki so želeli uporabiti poštne ali bančne storitve v okviru hčerinske družbe La Banque Postale. Gre za kritično infrastrukturo, zato so organi pregona in strokovnjaki za kibernetsko varnost nemudoma sprožili preiskavo, da bi ugotovili obseg morebitne kraje podatkov in preprečili nadaljnjo škodo. Napad sovpada z obdobjem povečanega števila napadov na evropske institucije, za katere so v preteklosti pogosto prevzele odgovornost proruske hekerske skupine. Čeprav za zadnji napad uradna potrditev povzročitelja še ni bila podana, prejšnja izkušnja iz božičnega tedna kaže na sistematično ciljanje francoske državne infrastrukture. Družba si trenutno prizadeva za ponovno vzpostavitev storitev, vendar opozarja na previdnost pri uporabi spletnih kanalov.

Gabonska vlada je sprejela drastične ukrepe po izpadu državne nogometne reprezentance v skupinskem delu afriškega pokala narodov 2025. Po treh porazih na treh tekmah, kar so oblasti označile za sramotno predstavo, je vršilec dolžnosti ministra za šport Simplice-Désiré Mamboula napovedal takojšnjo razpustitev strokovnega štaba in suspendiranje celotne reprezentance do preklica. Odločitev, ki jo je podprl tudi predsednik države, pomeni, da so dejavnosti izbrane vrste, znane pod vzdevkom Panterji, popolnoma ustavljene. Športni neuspeh v Maroku je prerasel v vsesplošno nacionalno krizo, pri čemer so se na udaru kritik znašli predvsem ključni igralci, kot sta Pierre-Emerick Aubameyang in Bruno Ecuele Manga. Ministrica za šport je izpostavila, da je bil nastop reprezentance zaznamovan z »nečastnim« ravnanjem, ki je prizadelo ugled države. Vlada namerava v prihodnje izvesti korenite reforme v vodenju nacionalnega nogometa, da bi preprečila ponovitev podobnih neuspehov na mednarodni ravni.

V Iranu so v letu 2025 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišje število izvedenih smrtnih kazni v tej državi v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) s sedežem na Norveškem gre za dramatičen porast usmrtitev, ki so se od konca leta 2022, ko so državo pretresli množični protesti po smrti Mahse Amini, vztrajno povečevale. Direktor organizacije Mahmood Amiry-Moghaddam je opozoril, da so številke v letu 2025 brez primere in da se smrtna kazen uporablja kot instrument ustrahovanja prebivalstva. Podatki kažejo na strm trend rasti, saj je bilo leta 2022 zabeleženih 500 usmrtitev, leta 2023 več kot 800, leta 2024 pa 975. Poročilo izpostavlja, da se je število usmrtitev v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj podvojilo, kar organizacije za človekove pravice pripisujejo poskusom režima, da zatre vsakršno obliko državljanske neposlušnosti. Poleg Irana so rekorden porast usmrtitev zabeležili tudi v Savdski Arabiji, kjer so v istem obdobju usmrtili več kot 350 ljudi. Organizacija IHR dodaja, da bi bila končna številka lahko še višja, saj nekaterih usmrtitev zaradi zaprtosti države še niso uspeli uradno potrditi. Mednarodne skupnosti pozivajo k ukrepanju proti vse pogostejši uporabi najstrožje kazni v regiji.

V silovitem požaru, ki je izbruhnil v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana med novoletnim praznovanjem, je umrlo najmanj 40 ljudi, okoli 100 je bilo poškodovanih. Med žrtvami so tudi tuji turisti. Oblasti so sporočile, da je prišlo do silovite eksplozije v baru.

Med novoletnim praznovanjem v baru Le Constellation v Crans-Montani je izbruhnil požar, v katerem je umrlo več deset ljudi, okoli sto pa je bilo poškodovanih. Švicarska policija je sporočila, da so se reševalne službe odzvale na močno eksplozijo v prenatrpanem baru. Število žrtev naj bi se povečalo, natančen vzrok požara pa še ni znan.

Pariško tožilstvo je po novoletnem praznovanju sporočilo, da so policisti v francoski prestolnici odvzeli prostost 125 osebam, ki so silvestrsko noč preživele v pridržanju. Gre za porast v primerjavi s preteklim letom, ko so na isti dan zabeležili 104 pridržanja. Kljub številnim aretacijam zaradi kršitev javnega reda in miru so oblasti poudarile, da v mestnem jedru niso zabeležili nobenega požiga vozil ali uničevanja urbane opreme, kar predstavlja izboljšanje v primerjavi s preteklimi praznovanji. Policijska prefektura je ob tem izpostavila uspeh pri nadzoru prepovedanih substanc, saj so med poostrenim nadzorom zasegli 480 steklenic dušikovega oksidula oziroma t. i. smejalnega plina. Varnostni ukrepi so bili v Parizu izjemno strogi, saj je bilo na terenu razporejeno rekordno število pripadnikov varnostnih sil, ki so skušali preprečiti morebitne večje nerede, značilne za praznični čas v francoskih mestih. Čeprav so se določeni incidenti zgodili, tožilstvo dogajanje ocenjuje kot razmeroma mirno glede na pretekla leta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.