Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu prepovedala vstop v Združene države Amerike. Ukrep, ki je stopil v veljavo 23. decembra, je posledica Bretonovih prizadevanj za strogo regulacijo velikih tehnoloških platform in boja proti spletnim dezinformacijam v okviru evropske digitalne zakonodaje. Washington tovrstno regulacijo interpretira kot napad na ameriške interese in suverenost, medtem ko Breton poudarja, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni izključno v zaščito evropskih državljanov in demokracije. Breton je v nastopu na radiu RTL opozoril, da ta odločitev presega vprašanje posameznika in pomeni nevaren presedan za delovanje evropskih institucij. Po njegovih besedah bi dopuščanje tovrstnega ustrahovanja otežilo delo njegovim naslednikom in spodkopalo neodvisnost evropskega mandata. Evropske države je pozval k hitremu in odločnemu odzivu ter k tehnološkemu in političnemu »preoboroževanju« celine, saj meni, da je Evropa obdana s »plenilci«, ki ogrožajo njene interese.

New York Times je bil obtožen prikrivanja genocida v Gazi z opisovanjem izraelskih dejanj kot kazenskega pregona. Izraelske omejitve so paralizirale humanitarno pomoč v Gazi. Predsednica odbora za zdravje v Knesetu je ponovno predlagala izstop Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi domnevnega antisemitizma.

Izraelski predsednik Isaac Herzog je uradno zanikal navedbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da sta razpravljala o morebitni pomilostitvi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Trump je pred tem v javnosti trdil, da je s Herzogom govoril o razbremenitvi premierja, ki se spopada z dolgoletnimi obtožbami zaradi korupcije. Do neskladja v izjavah prihaja v času, ko Izrael načrtuje, da bo Donalda Trumpa nagradil z najvišjim civilnim priznanjem, nagrado Izraela, ter ga počastil kot velikega mirovnika. Medtem ko se odnosi med državama na videz krepijo skozi simbolična priznanja, Trumpove izjave o prihodnosti regije ostajajo optimistične. Ameriški predsednik je namreč zagotovil, da Turčija in Izrael v prihodnje ne bosta imela težav, kljub trenutnim diplomatskim napetostim, ki državi močno oddaljujejo od normalizacije odnosov. Netanjahu se je decembra srečal s Trumpom na Floridi, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih v mirovnih pogajanjih, vendar vprašanje premierjeve pravne imunitete očitno ostaja jabolko spora med uradnim Tel Avivom in Washingtonom.

Francoska vlada je uradno zamaknila izvajanje prepovedi plastičnih materialov v kozarcih za enkratno uporabo, ki bi morala po prvotnih načrtih stopiti v veljavo 1. januarja 2026. Po novem odloku, objavljenem v uradnem listu, se ta rok podaljšuje do leta 2030. Kot ključni razlog za to odločitev so pristojni organi navedli pomanjkanje tehnične izvedljivosti za popolno odstranitev plastike iz omenjenih izdelkov v krajšem časovnem obdobju. Ta poteza predstavlja že drugi odmik vlade od predvidenih okoljskih standardov na področju embalaže. Odločitev je bila sprejeta kljub prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko in zavezi k prehodu na krožno gospodarstvo. Vladni predstavniki so poudarili, da industrija trenutno še nima na voljo ustreznih alternativnih materialov, ki bi zagotavljali enako funkcionalnost brez vsebnosti polimerov, kar je privedlo do prilagoditve časovnega načrta za uveljavitev strožje zakonodaje.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Jemensko uporniško gibanje Hutiji je uradno napovedalo, da bo vsakršno izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somalilend obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo. Grožnja je neposreden odziv na potezo Izraela, ki je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilenda. Voditelj Hutijev, Abdel Malek al-Houthi, je v izjavi za javnost poudaril, da tovrstno priznanje pomeni agresijo na Somalijo in Jemen ter resno ogroža varnost v celotni regiji Rdečega morja. Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je odločitev Izraela označil za nevarno spodkopavanje suverenosti Somalije, ki bi lahko spodbudilo nove secesionistične težnje v Afriki. Medtem ko so Združene države Amerike na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN izrazile določeno mero podpore, je bila večina mednarodne skupnosti, vključno z Arabsko ligo in Afriško unijo, do izraelske poteze izrazito kritična. Geopolitične napetosti v regiji se stopnjujejo, saj bi morebitna vzpostavitev izraelskih vojaških ali obveščevalnih oporišč v Somalilendu bistveno spremenila ravnovesje moči ob strateško pomembni pomorski poti Bab al-Mandab.

Gabonski nogometni reprezentant in napadalec Marseilla Pierre-Emerick Aubameyang je predčasno končal svoje nastope na afriškem pokalu narodov (CAN) 2025. Po navedbah Gabonske nogometne zveze (Fégafoot) se 36-letni napadalec zaradi poškodbe leve stegenske mišice ne bo udeležil zadnje tekme skupinskega dela proti Slonokoščeni obali. Odločitev o vrnitvi v klub je bila sprejeta sporazumno med zdravniškim osebjem reprezentance in Olympiqua iz Marseilla, saj Gabon po dveh porazih nima več možnosti za napredovanje v izločilne boje. Aubameyang se je že vrnil v Francijo, kjer bo opravil podrobne zdravniške preglede. Njegovo zdravstveno stanje je bilo vprašljivo že pred začetkom turnirja, saj je v Maroko prispel s poškodbo, ki jo je staknil na klubski tekmi. Ker zadnja reprezentančna tekma nima več tekmovalnega pomena, sta se obe strani strinjali, da je prednostna naloga igralčeva telesna integriteta in čimprejšnja rehabilitacija pred nadaljevanjem francoskega prvenstva.

V francoski regiji Oksitanija so se v torek zjutraj obnovili protesti kmetov, ki so v znak nezadovoljstva nad trenutnimi razmerami v kmetijstvu nadaljevali z blokado avtoceste A64. Protestniki opozarjajo na nevzdržne pogoje dela in tujo konkurenco, ki po njihovem mnenju ogroža domačo pridelavo hrane. Poleg cestnih blokad so se aktivnosti razširile tudi na trgovske verige. V Carcassonnu so člani sindikatov Coordination rurale in Confédération paysanne izvedli simbolno akcijo v hipermarketu Leclerc. Iz polic so začeli odstranjevati uvožene kmetijske proizvode, s čimer so želeli neposredno opozoriti na pretirano prisotnost tujega blaga na domačem trgu. Kmetje zahtevajo pravičnejše cene za svoje pridelke in omejitev uvoza izdelkov, ki ne izpolnjujejo enakih standardov kot francoski proizvodi.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je v torek sporočil, da ne bo sprožil preiskave pri Generalnem inšpektoratu nacionalne policije (IGPN) zaradi incidenta v kraju Auch, kjer so policisti med protesti uperili orožje v kmeta na traktorju. Minister je v nastopu na radiu France Inter stopil v bran policistom in pojasnil, da so se ti počutili ogrožene, ko so poskušali preprečiti odlaganje gnoja pred prostore medijske hiše La Dépêche du Midi. Po njegovih besedah je dogodek trajal le nekaj sekund in je bil del zakonitega odziva na večdnevne nerede. Incident, ki se je zgodil v soboto zvečer v departmaju Gers, je sprožil buren odziv javnosti in kmetijskih sindikatov. Čeprav je kmetijska organizacija Coordination rurale napovedala pritožbo na IGPN zaradi domnevne prekoračitve pooblastil, Nuñez vztraja, da so varnostne sile pri obvladovanju kmetijskih protestov v zadnjih tednih ravnale izjemno prilagodljivo. Minister je poudaril, da kljub splošni strpnosti do protestov ni mogoče dovoliti napadov na javne stavbe in organe tiska.

Francoski notranji minister Laurent Nuñez je javno priznal sistemsko napako, potem ko so oblasti napačno navedle državljanstvo moškega, ki je v petek, 26. decembra, v pariškem metru z nožem napadel tri ženske. Ministrstvo za notranje zadeve je sprva poročalo, da gre za državljana Malija, ki v državi biva nezakonito in mu je bil izdan nalog za zapustitev države (OQTF). Poznejša preiskava pa je razkrila, da osumljenec že od leta 2018 poseduje francoski potni list in osebno izkaznico. Osumljenec, ki je bil rojen v Bamaku, je bil organom pregona sicer že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, tatvinami in spolnim napadom. Kljub temu, da je francoski državljan, so mu oblasti po izpustitvi iz zapora julija 2024 izdale nalog za izgon in ga celo namestile v center za pridržanje tujcev. Nuñez je pojasnil, da moški med prejšnjimi postopki nikoli ni navedel svojega francoskega državljanstva, kar je v kombinaciji s pomanjkljivim preverjanjem podatkov privedlo do administrativnega zapleta.

Ukrajinske oblasti so v torek odločno zavrnile obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva trdi, da je ponoči zaznala 91 dronov dolgega dosega, ki so leteli proti močno utrjenemu kompleksu Valdaj, kar so ruski predstavniki označili za resno varnostno kršitev in dejanje državnega terorizma. Kijev je te navedbe označil za neutemeljene in poudaril, da Rusija ne želi predložiti nobenih verodostojnih dokazov za svoje trditve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po incidentu napovedal zaostritev ruskih stališč glede Ukrajine in revizijo pogajalskih izhodišč v mirovnem procesu. Po mnenju ukrajinske strani gre za premišljeno manipulacijo Kremlja, ki s širjenjem lažnih informacij išče izgovor za nove obsežne napade na ukrajinsko civilno in energetsko infrastrukturo. Stopnjevanje napetosti se dogaja v času, ko so prizadevanja za mirovni sporazum pod vodstvom mednarodnih posrednikov že tako v slepi ulici zaradi nasprotujočih si stališč o ozemeljski celovitosti.

Po stopnjevanju napetosti s Savdsko Arabijo so Združeni arabski emirati napovedali umik svojih enot iz Jemna. Razkol med državama se je poglobil zaradi podpore ZAE južnojemenskim separatistom, kar je sprožilo jezo Savdske Arabije.

V mestu Hyères na jugu Francije so neznani storilci v noči z nedelje na ponedeljek, 29. decembra, vlomili v prostore tamkajšnjega gasilskega doma in iz blagajne odtujili približno 140.000 evrov. Ukradena sredstva so predstavljala celotni izkupiček tradicionalne letne akcije razdeljevanja gasilskih koledarjev, s katerimi lokalno gasilsko društvo zbira prostovoljne prispevke za svoje delovanje in socialne dejavnosti. Tatvino so odkrili v ponedeljek zjutraj, ko so ugotovili, da je bil trezor društva tarča nasilnega vdora. Predstavniki gasilske zveze in lokalne izpostave so dejanje označili za nedopustno in zavržno, saj so bila sredstva namenjena izboljšanju delovnih pogojev in pomoči članom. Francoski preiskovalni organi so že sprožili postopek za izsleditev storilcev, ki so izkoristili čas prazničnega obdobja, ko je bila v blagajni največja količina gotovine. Incident je sprožil val ogorčenja v lokalni skupnosti, saj so sredstva prispevali prebivalci v zahvalo za požrtvovalno delo gasilcev čez celotno leto.

Britanski boksarski šampion Anthony Joshua je bil v ponedeljek, 29. decembra 2025, vpleten v hudo prometno nesrečo v Nigeriji, v kateri sta umrli dve osebi. Tragični dogodek se je zgodil na avtocesti Lagos-Ibadan pri kraju Makun, ko je vozilo, v katerem je bil boksar sopotnik, trčilo v tovorno vozilo. V nesreči sta na kraju dogodka podlegla poškodbam boksarjeva tesna sodelavca in prijatelja, kondicijski pripravljalec Sina Ghami in osebni trener Kevin Ayodele. Po poročilih nigerijskih oblasti za varnost na cestah je bila vzrok za nesrečo domnevno neprilagojena hitrost osebnega vozila. Čeprav so prve informacije kazale na to, da je Joshua utrpel le lažje telesne poškodbe, zadnja poročila navajajo, da so njegove poškodbe morda resnejše narave. Športnik ostaja v bolnišnici, kjer njegovo stanje spremlja zdravniško osebje, njegovi bližnji pa izražajo zaskrbljenost glede morebitnih dolgoročnih posledic za njegovo zdravje in kariero. Promotor Matchroom Boxing je potrdil smrt obeh trenerjev in izrazil sožalje družinam. Preiskava okoliščin nesreče, ki je pretresla boksarski svet, še vedno poteka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zanikal ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco in zatrdil, da ni nobenih dokazov za takšno trditev, kar lahko zavezniki preverijo. ZDA so izrazile dvome o ruskih trditvah glede napada. Rusija pa kljub temu namerava nadaljevati dialog o ukrajinski rešitvi, predvsem z ZDA, pri čemer napad razume kot teroristično dejanje, ki naj bi oviralo pogajanja. Vladimir Olejnik meni, da napad na Valdaju pomeni začetek konca Zelenskega.

V noči s ponedeljka na torek je v Dijonu v 101. letu starosti umrl Henri Mosson, ki je veljal za najstarejšega preživelega zapornika koncentracijskega taborišča Natzweiler-Struthof, edinega nacističnega taborišča na ozemlju današnje Francije. Mosson, ki je bil v svojem življenju simbol odporništva in vztrajnosti, je bil v taborišče deportiran med drugo svetovno vojno zaradi sodelovanja s francoskim odporniškim gibanjem v Burgundiji. Leta 1943, ko mu je bilo komaj 19 let, so ga okupacijske sile obsodile na smrtno kazen, ker je zbiral orožje za odpornike. Kasneje so ga deportirali v alzaško taborišče Natzweiler-Struthof, kjer je preživel grozote nacističnega režima. Za svoje zasluge in ohranjanje zgodovinskega spomina je 5. januarja 2024 prejel odlikovanje red legije časti, ki mu ga je vročil nekdanji župan Dijona François Rebsamen. Njegova smrt pomeni izgubo enega zadnjih neposrednih pričevalcev o nacističnih zločinih na francoskih tleh.

Eurostar je napovedal postopno ponovno vzpostavitev prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom po celodnevni prekinitvi zaradi težav z električnim napajanjem. Potnikom priporočajo, naj preložijo svoja potovanja. Medtem so številni potniki na postaji Gare du Nord izrazili razočaranje zaradi odpovedi vlakov in so bili prisiljeni iskati hotelske nastanitve.

Elizejska palača je družini Brigitte Bardot predlagala organizacijo državnega poklona, vendar družina ponudbe ni sprejela. Predlog je prišel na pobudo Érica Ciottija, predsednika UDR. Emmanuel Macron se pogreba, ki bo 7. januarja v Saint-Tropezu, ne bo udeležil.

Francosko sodišče je izdalo sklep o ustavitvi postopka proti 55-letnemu bretonskemu duhovniku Yannicku Polignéju, ki je bil leta 2022 obtožen posilstva mladoletne osebe. Žrtev je trdila, da jo je duhovnik omamil in nato spolno zlorabil, vendar je preiskovalni sodnik po dveh letih preiskave odločil, da ni zadostnih dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka v zvezi s spolnim nasiljem. Obramba je med postopkom vztrajala, da so bili odnosi v hotelu sporazumni. Kljub ustavitvi pregona zaradi domnevnega posilstva bo Poligné, sicer župnik iz departmaja Ille-et-Vilaine, moral stopiti pred sodišče v Parizu. Sodnik ga je namreč napotil na kazensko sodišče zaradi obtožb o uporabi prepovedanih drog, kar je bilo odkrito med preiskavo prvotnih očitkov. Odločitev sodišča pomeni, da se duhovnik ne bo soočal s poroto zaradi težkih kaznivih dejanj spolne narave, temveč le s sodnikom zaradi kršitev zakonodaje o narkotikih.

Generalni direktorat nacionalne policije (DGPN) v Franciji je izrekel strogo sankcijo policistu, ki je bil zadolžen za varovanje francoske nogometne reprezentance. Uradnik je bil prisiljen v predčasno upokojitev, potem ko je od zvezdnika Kyliana Mbappéja prejel osebno donacijo v višini 60.300 evrov. Čeprav so podrobnosti o naravi donacije in razlogih zanjo v javnosti skope, je policijsko vodstvo presodilo, da takšno dejanje krši etični kodeks in integriteto policijske službe. Incident je sprožil razprave o mejah profesionalnega odnosa med varnostnim osebjem in javnimi osebnostmi, ki jih varujejo. Mbappé, ki velja za enega najbolje plačanih športnikov na svetu, je donacijo nakazal neposredno policistu, kar so nadzorni organi prepoznali kot nesprejemljivo obliko prejemanja daril. Sankcija odraža prizadevanja francoskih organov za preprečevanje morebitne korupcije ali videza neustreznega vplivanja na javne uslužbence.