Vladajoča stranka v Slonokoščeni obali, Združenje hiduistov za tečaje in mir (RHDP) pod vodstvom predsednika Alassana Ouattare, je na sobotnih parlamentarnih volitvah dosegla odločilno zmago. Po podatkih neodvisne volilne komisije (CEI), objavljenih v ponedeljek, 29. decembra, je stranka RHDP zasedla 197 od skupno 255 sedežev v narodni skupščini, kar predstavlja več kot 77-odstotni delež vseh poslancev. Glavna opozicijska stranka, Demokratska stranka Slonokoščene obale (PDCI), je utrpela precejšen poraz, saj se je število njenih poslancev zmanjšalo s 66 na 32. Volitve je zaznamovala nizka volilna udeležba, ki je znašala le nekaj več kot 35 odstotkov, ter bojkot dela opozicije. S to zmago je predsednik Ouattara še dodatno utrdil svojo politično prevlado v državi, le dva meseca po tem, ko je bil izvoljen za svoj četrti predsedniški mandat. Analitiki ocenjujejo, da bo takšna porazdelitev moči v parlamentu predsedniku omogočila nemoteno izvajanje njegove politike brez močne parlamentarne opozicije.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je Ukrajina med 28. in 29. decembrom uporabila 91 jurišnih dronov za napad na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in jih označil za laž.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po navedbah Moskve so bili vsi droni uničeni, poročil o škodi ali žrtvah pa ni. Ruski predsednik Vladimir Putin je o incidentu po telefonu obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga opozoril, da bo Rusija zaradi tega dejanja, ki ga označujejo za »državni terorizem«, preučila svoje stališče v prihodnjih mirovnih pogajanjih. Kremelj je sporočil, da je bil Trump nad poročilom »šokiran in ogorčen«, Bela hiša pa je pogovor opisala kot pozitiven. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž. Po njegovem mnenju Moskva s temi obtožbami pripravlja teren za lastne silovite napade na Kijev, vključno z vladnimi poslopji, ter želi spodkopati napredek v diplomatskih odnosih med Ukrajino in novo ameriško administracijo. Zelenski je poudaril, da Rusija ne želi končati vojne in da incident izkorišča za sabotažo mirovnega procesa, ki se je intenziviral po nedavnih srečanjih na Floridi.

Nekdanji diplomat Vladimir Fedorovski je pozval k izogibanju eskalaciji po napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je napovedal odgovor Kremlja na napad in spremembo stališča v mirovnih pogajanjih s Kijevom. Dmitrij Medvedev je izjavil, da se bo moral Volodimir Zelenski po napadu skrivati do konca življenja. Srečanje med Zelenskim in Trumpom ni prineslo preobrata.

Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem, kjer sta razpravljala o nadaljnjih korakih glede Gaze in Irana. Trump je ponovil grožnje Iranu in opozoril Hamas glede razorožitve, pri čemer je Netanjahuju zagotovil podporo ZDA v primeru napada na Iran. Iranski predstavniki so odgovorili z opozorilom na oster odgovor v primeru agresivnih dejanj ZDA.

Rusija je v ponedeljek uradno obtožila Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal, da bo Moskva zaradi tega dogodka resno revidirala svoja izhodišča v prihajajočih mirovnih pogajanjih. Kljub temu je Lavrov poudaril, da se Rusija ne namerava umakniti iz diplomatskih procesov z Združenimi državami Amerike, vendar bodo povračilni ukrepi vključevali napade na vnaprej določene cilje v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe kategorično zavrnil in jih označil za laž, s katero želi Kremelj spodkopati nedavne diplomatske premike in pripraviti teren za nove silovite napade na Kijev ter vladna poslopja. Zelenski trdi, da Moskva namerno ustvarja izmišljene incidente, da bi opravičila nadaljevanje agresije v trenutku, ko se krepijo prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje konflikta. Ukrajinski voditelj je opozoril, da bi ti ruski očitki lahko služili kot izgovor za neposredno stopnjevanje vojne proti civilni in državni infrastrukturi. O domnevnem napadu sta se po telefonu pogovarjala tudi Donald Trump in Vladimir Putin. Svetovalec Kremlja Jurij Ušakov je sporočil, da je bil Trump nad novico šokiran in ogorčen, medtem ko je Bela hiša pogovor opisala kot pozitiven v luči iskanja mirovne rešitve. Incident se je zgodil le dan po Trumpovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kar po mnenju ruskih analitikov kaže na poskus tretje strani, verjetno britanske, da bi preprečila mirovni proces. Razmere ostajajo napete, saj Rusija vztraja pri zaostritvi svojih pogojev za ustavitev sovražnosti.

Vodstvo severnoameriške košarkarske lige NBA je izreklo disciplinske in finančne sankcije igralcema Joseju Alvaradu iz ekipe New Orleans Pelicans ter Marku Williamsu iz moštva Phoenix Suns. Odločitev sledi incidentu, ki se je zgodil v tretji četrtini sobotnega srečanja v dvorani Smoothie King Center, ko sta se omenjena košarkarja zapletla v fizični obračun. Do pretepa je prišlo približno dve minuti pred koncem četrtine, potem ko je Alvarado reagiral na igro Williamsa, kar je hitro preraslo v izmenjavo udarcev. Sodniki so oba vpletena nemudoma izključili s tekme, liga pa je po pregledu posnetkov določila dodatne kazni, ki vključujejo suspenz in denarno globo. Incident je zasenčil sam športni dogodek, v katerem so se gostujoči Sunsi borili proti domačim Pelicansom. Vodstvo lige NBA s takšnimi ukrepi ohranja ničelno toleranco do nasilnega vedenja na parketu, kar vpliva tako na športni ugled igralcev kot na finančno stanje njunih klubov zaradi odsotnosti ključnih posameznikov na prihajajočih tekmah.

Glavni trener italijanskega nogometnega prvoligaša Lazio, Maurizio Sarri, je v Rimu prestal načrtovan manjši operativni poseg na srcu. Kot so sporočili iz rimskega kluba, je bila operacija, ki jo je izvedel priznani strokovnjak Andrea Natale v bolnišnici Tor Vergata, uspešna. 66-letni strateg je poseg potreboval zaradi odpravljanja težav z atrijsko fibrilacijo oziroma motnjami srčnega ritma. Klub je v uradni izjavi potrdil, da se Sarri počuti dobro in da bo v prihodnjih dneh ponovno prevzel vodenje ekipe. Trener se je v Rim vrnil letos poleti po odstopu Marca Baronija, pred tem pa je klub vodil že med letoma 2021 in 2024. Lazio trenutno zaseda osmo mesto v elitni italijanski ligi Serie A, hitra vrnitev izkušenega strokovnjaka pa je ključna za nadaljevanje sezone.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Kitajska je pozvala k umiritvi in okrepitvi dialoga po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Rusija je medtem aktivirala raketni sistem Orešnik, ki lahko nosi jedrsko orožje.

Donald Trump je izjavil, da ga je Vladimir Putin obvestil o domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco, pri čemer je Trump izrazil nezadovoljstvo. Združeni arabski emirati so ostro obsodili domnevni poskus napada, poudarjajoč grožnjo takšnih dejanj za varnost in stabilnost. Volodimir Zelenski je izjavil, da ne zaupa Putinu in da Putin ne želi uspeha Ukrajini.

V španskih Pirenejih je v ponedeljek snežni plaz terjal tri smrtne žrtve, ena ženska pa je bila huje poškodovana in so jo zaradi podhlajenosti prepeljali v bolnišnico. Nesreča se je zgodila v bližini vrha Tablato, nedaleč od kraja Balneario de Panticosa v aragonskem delu gorovja. Po navedbah španske civilne garde so žrtve v času nesreče tekle na smučeh. Reševalna akcija se je začela okoli 13. ure, ko je očividka, ki je skupino opazila tik pred sprožitvijo plazu, poklicala reševalne službe. Prvotna poročila so navajala dve smrtni žrtvi, vendar so reševalci kasneje potrdili tretjo smrtno žrtev med skupino tekačev na smučeh. Identiteta žrtev in točen vzrok za sprožitev snežne mase še nista bila uradno potrjena, se je pa območje v zadnjih dneh spopadalo s spremenljivimi vremenskimi razmerami, ki povečujejo tveganje za plazove v visokogorju.

Francoska filmska igralka in borka za pravice živali Brigitte Bardot, ki je v nedeljo, 28. decembra, umrla v 92. letu starosti, bo po uradnih navedbah pokopana na mornarskem pokopališču v Saint-Tropezu. Čeprav si je zvezdnica prvotno želela zadnji počitek najti na svojem posestvu La Madrague ob boku svojih živali, so se njeni bližnji in lokalne oblasti odločili za pokop na mestnem pokopališču ob obali Sredozemskega morja. Pogrebne slovesnosti se bodo po trenutnih načrtih odvile 7. januarja prihodnje leto. Prebivalci Saint-Tropeza in njeni oboževalci so se od igralke že začeli poslavljati s polaganjem cvetja in osebnimi posvetili, v katerih so izpostavili njeno neusahljivo skrb za dobrobit živali. Bardotova je bila desetletja simbol francoske kulture in ena najbolj prepoznavnih osebnosti svetovne kinematografije, preden se je v poznejših letih popolnoma umaknila iz javnega življenja in se posvetila aktivizmu. Odločitev o lokaciji pokopa je bila sprejeta po usklajevanju med njeno družino in županom mesta, saj so želeli zagotoviti spoštljivo slovo, ki bo ustrezalo njenemu statusu narodne ikone.

Fundacija Brigitte Bardot je v ponedeljek, 29. decembra, uradno sporočila, da bodo pogrebne slovesnosti za pokojno francosko igralko in aktivistko Brigitte Bardot potekale v sredo, 7. januarja 2026. Slovesnost bo organizirana v cerkvi Notre-Dame de l'Assomption v Saint-Tropezu na jugu Francije, kjer je zvezdnica preživela velik del svojega življenja. Bardotova je umrla v nedeljo, 28. decembra, v 92. letu starosti. Zaradi pričakovanega velikega zanimanja javnosti bodo oblasti organizirale prenos pogreba v živo na velikih zaslonih, ki bodo postavljeni v mestnem pristanišču in na osrednjem trgu. Kljub javnemu prenosu so nekateri viri navedli, da bo sam obred v cerkvi potekal v ožjem krogu. Fundacija, ki nosi njeno ime in kateri je posvetila večji del svojega poznejšega življenja, ostaja ključni vir informacij o zadnjem slovesu od legendarne umetnice, ki je zaznamovala svetovno kinematografijo in se kasneje uveljavila kot neustrašna borka za pravice živali.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga, pravnica Amal Alamuddin Clooney, in njuna dva otroka so s procesom naturalizacije postali francoski državljani. Odločitev je bila uradno potrjena z dekretom, objavljenim v francoskem uradnem listu v soboto, 27. decembra. Družina je francosko državljanstvo pridobila po več letih bivanja in vlaganja v državo, kjer so leta 2021 v departmaju Var kupili obsežno posestvo. Zakonca Clooney, ki sta v preteklosti že večkrat izrazila naklonjenost Franciji, sta svojo novo domovino opisala kot kraj, kjer se počutijo najsrečnejše. Amal, ki se je rodila v Libanonu, in njuna otroka, Ella ter Alexander, ki sta bila rojena v Združenem kraljestvu, so s tem dejanjem poleg ameriškega oziroma britanskega pridobili še državljanstvo države članice Evropske unije. Postopek naturalizacije po navedbah tujih medijev odraža njihovo trajno povezanost s Francijo, kjer preživijo znaten del svojega prostega časa.

Ukrajinski predsednik Zelenski je zanikal ruske obtožbe o napadu z droni na Putinovo rezidenco in dejal, da gre za laž. Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da bo Moskva odgovorila na napad in spremenila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Nekdanji diplomat rusko-ukrajinskega porekla je pozval k izogibanju eskalaciji.

Združene države Amerike so se dogovorile, da bodo Združenim narodom prispevale 2 milijardi dolarjev za humanitarno pomoč v letu 2026. Sredstva bodo namenjena 17 programom pomoči ob izrednih razmerah ZN, upravljala pa jih bo Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA).

Anthony Joshua je bil v Nigeriji udeležen v hudi prometni nesreči, v kateri sta umrla njegova trener in kondicijski trener. Nesreča se je zgodila v ponedeljek, 29. decembra 2025. Joshua je bil poškodovan, vendar ni življenjsko ogrožen. Preiskava o vzrokih nesreče poteka.

Pierre Bordage, avtor uspešnic znanstvene fantastike, je umrl v starosti 70 let zaradi srčnega zastoja. Bordage, rojen leta 1955 v La Réorthe v Vendéeju, je bil ključnega pomena pri popularizaciji francoske znanstvene fantastike od devetdesetih let naprej, ko so na tem področju prevladovali anglosaksonski avtorji. Njegovo delo je prispevalo k prenovi francoske znanstvene fantastike.