Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v sredo med izvajanjem operacije v Minneapolisu ustrelil in ubil 37-letno žensko v njenem vozilu. Incident se je zgodil v okviru poostrenih ukrepov zvezne vlade pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa glede nadzora nad priseljenci. Smrt mlade ženske je sprožila val napetosti in nemirov v več večjih ameriških mestih, medtem ko se lokalne in zvezne oblasti spopadajo z različnimi interpretacijami dogodka. Župan Minneapolisa je ostro zavrnil navedbe zveznih oblasti, da je agent streljal v samoobrambi, in uradno različico dogodkov označil za nesmiselno. Guverner Minnesote je izpostavil, da so tovrstni dogodki neposredna posledica politike, ki temelji na ustvarjanju strahu in spodbujanju konfliktov. Kljub objavi videoposnetka, ki naj bi po nekaterih trditvah kazal, da je ženska z vozilom ogrožala policiste, so odzivi javnosti in lokalnih politikov izjemno kritični do uporabe smrtonosne sile. Predsednik Donald Trump je stopil v bran agenciji ICE in podprl ravnanje njenih uslužbencev, kar je še dodatno poglobilo politični razkol med Belo hišo in lokalnimi voditelji. Incident velja za enega najhujših primerov nasilja v sklopu aktualnih prizadevanj za deportacijo nezakonitih priseljencev, kar stopnjuje vprašanja o pooblastilih in nadzoru nad zveznimi organi na terenu.

Predsednik Emmanuel Macron je lokalne funkcionarje Nove Kaledonije povabil na srečanje 16. januarja, da bi nadaljevali dialog o prihodnosti arhipelaga. Želi razjasniti podrobnosti sporazuma iz Bougivala, podpisanega julija, in oceniti napredek glede institucionalne prihodnosti Nove Kaledonije.

Žreb za Svetovno prvenstvo v nogometu 2026, ki ga bodo gostile ZDA, Mehika in Kanada, je določil 12 skupin. Šest mesecev pred začetkom prvenstva je FIFA izžrebala skupine za finalni del tekmovanja.

Družba Meta je napovedala, da bo 4. decembra s platform Facebook in Instagram odstranila avstralske uporabnike, mlajše od 16 let. Ta odločitev je odgovor na novo avstralsko zakonodajo, ki prepoveduje uporabo družbenih medijev mladoletnikom.

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

V Italiji so se pojavile kritike na račun levice, češ da ne razume političnega položaja. Medameriška tiskovna zveza (SIP) je izrazila zaskrbljenost zaradi sovražnega govora proti novinarjem. Televizijska oddaja o Libiji na RAI je bila kritizirana, ker naj ne bi omenjala Saifa Gadafija. V Sloveniji pa je bila objavljena analiza o nezmožnosti levice, da bi proteste pretvorila v volilne zmage.

Španski članek izraža nestrinjanje z monarhijo po Francovi smrti, medtem ko na Tahitiju Oscar Temaru želi "deprogramirati" avtonomiste. Temaru je izpustil razpravo o dekolonizaciji zaradi odsotnosti državnega predstavnika.

Ameriški sekretar za finance, Scott Bessent, je obtožil Kitajsko, da skuša škodovati svetovnemu gospodarstvu. Te obtožbe so prišle po tem, ko je Peking uvedel nadzor izvoza redkih zemelj in kritičnih mineralov, kar po mnenju ZDA vpliva na globalne dobavne verige. Bessent je v intervjuju za Financial Times dejal, da so kitajske omejitve odraz lastnih gospodarskih težav, medtem ko se trgovinska vojna med državama zaostruje.

Premier Sébastien Lecornu je v svojem govoru o splošni politiki napovedal možnost začasne ustavitve pokojninske reforme do naslednjih predsedniških volitev leta 2027, da bi preprečil padec vlade. Opozicijske stranke, vključno z Nacionalnim zborom in Nepokorno Francijo, so vložile predloge o nezaupnici. Socialistična stranka bo odločitev o nezaupnici sprejela po govoru premierja Lecornuja. V govoru je Lecornu tudi omenil avtonomijo Korzike in poudaril pomen držanja obljub.

Vlada Lecornu 2 se bo v torek soočila s predstavitvijo državnega proračuna za leto 2026, ki bo sprejet na svetu ministrov zjutraj, cilj pa je zmanjšati primanjkljaj pod 5 % BDP. Cilj vlade je tudi pravočasna priprava proračuna in izognitev morebitni cenzuri.

Politična kriza v Franciji se je zaostrila, Macron pa se je znašel bolj osamljen kot kdaj koli prej. Sébastien Lecornu je dobil mandat za zadnje poskuse oblikovanja vladne koalicije, pri čemer se osredotoča na proračun in Novo Kaledonijo. Kljub temu pa le malo ljudi verjame v uspeh teh pogajanj.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja dan po imenovanju vlade. Razlog za odstop so bile ostre kritike glede sestave vlade, ki po mnenju kritikov ni prinesla želenih sprememb. Marine Le Pen je Lecornujev odstop pozdravila kot razumno potezo. Lecornu je ob odstopu izrazil obžalovanje nad strankarskimi apetitami, ki so se pojavile med sestavljanjem vlade.

Francoska vlada je uradno objavila, da bodo lokalne volitve potekale 15. in 22. marca 2026. Minister za notranje zadeve, Bruno Retailleau, je na seji ministrskega sveta predstavil odlok, ki določa natančne datume.

Francoski minister za čezmorske zadeve, Manuel Valls, je zapustil Novo Kaledonijo po tednu dni pogovorov z zagovorniki neodvisnosti iz FLNKS, ne da bi dosegel dogovor o prihodnjem statusu otoka. Prihodnost sporazuma iz Bougivala ostaja negotova in sporna.