APDEJT.si

V Grčiji je potekala druga splošna stavka v tem mesecu, ki jo je sprožil predlog novega zakona o delu, ki med drugim predvideva podaljšanje delovnega časa v zasebnem sektorju. Stavka je povzročila motnje v prometu in ustavitve železniških storitev. Tisoči protestnikov so korakali po ulicah Aten.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je izrazil bolj optimističen pogled na gospodarsko rast ZDA, vendar je opozoril, da je splošni pogled na svetovno gospodarstvo "mračen". Nizozemsko gospodarstvo naj bi letos raslo za 1,4 %, naslednje leto pa za 1,2 %, kar je posledica boljšega globalnega gospodarskega stanja od pričakovanj.

Evropska služba za boj proti goljufijam (OLAF) je izvedla preiskavo v grški organizaciji OPEKEPE, ki je pristojna za kmetijske subvencije, z namenom preverjanja izplačil v zadnjih dvanajstih letih, od leta 2014 do 2025. Zahtevali so dostop do dokumentacije in osebja organizacije. Preiskava bi lahko povzročila zamude pri prihodnjih izplačilih.

Članki obravnavajo različne vidike administracije Donalda Trumpa. Prvi članek se sprašuje o transparentnosti porabe sredstev, drugi pa kritično ocenjuje Trumpove obljube o znižanju cen zdravil. Tretji članek razmišlja o Trumpovem vplivu na potek zgodovine in različnih dejavnikih, ki so pripomogli k njegovemu vzponu na oblast.

Grška neodvisna agencija za javne prihodke (AADE) je integrirala ureditve davčnih dolgov, ki so dogovorjene preko izvensodnega mehanizma, v digitalni portal myAADE. Državljani lahko sedaj enostavno in hitro dostopajo do teh ureditev preko spletne strani myaade.gov.gr. Portal omogoča pregled nad novimi ureditvami davčnih obveznosti, dogovorjenih izvensodno, ter zagotavlja informacije o obveznostih in pogojih za dolžnike. Starejše ureditve bodo prav tako integrirane v sistem.

Poslovni svet v Indiji je bil v središču pozornosti po poročilu *BusinessLine*, medtem ko je *Pakistan Observer* objavil dnevno karikaturo. Finski *Savon Sanomat* je objavil strip Fingerpori. *Deccan Herald* pa je poročal o lokalnih novicah.

Donald Trump je v izraelskem Knessetu izjavil, da pričakuje, da bo Hamas spoštoval določbo o razorožitvi iz njegovega mirovnega načrta. Dodal je, da so vojaške operacije v Gazi morda končane. Poudaril je tudi, da ne ZDA ne Izrael nista sovražna do iranskega ljudstva, in pozval Iran k sklenitvi dogovora.

Grška stranka PASOK je obtožila vlado, da je mesec dni ignorirala ključna nacionalna vprašanja, pri čemer je izpostavila študijo Evropske obrambne agencije (EDA) in Skupnega raziskovalnega centra (JRC), ki je bila umaknjena po posredovanju evropskega poslanca Giannisa Maniatisa. Hkrati se grški kmetje in živinorejci soočajo z resnimi finančnimi težavami zaradi prekinitev plačil in bolezni živine, kar ogroža njihove prihodke in obstoj, za kar krivijo politiko vlade, ki sledi smernicam skupne kmetijske politike EU. Delegacija PAME pa je obiskala Palestino, da bi izrazila podporo grških delavcev palestinskemu ljudstvu.

Po poročanju virov se je učinkovitost ameriških sistemov zračne obrambe Patriot v Ukrajini zmanjšala. Nekdanji namestnik načelnika generalštaba ukrajinske vojske, generalpodpolkovnik Igor Romanenko, je izjavil, da je učinkovitost teh sistemov padla s 42 % na 6 % zaradi posodobitev ruskih raket. Ruski sistemi S-350 naj bi bili sposobni učinkovito prestreči ameriške rakete Tomahawk, če bi bile te dobavljene Ukrajini.

Grška publikacija 902.gr poroča, da naj bi s pomočjo EU šest grških regij postalo "plinske celice" za dobiček korporacij, medtem ko je Kostas Papadakis, član KE KKE in evropski poslanec, komentiral prekinitev ognja s pištolo na glavi palestinskega ljudstva. Ista publikacija kritizira Evropsko komisijo zaradi poskusov legitimiranja zahtev turškega meščanstva, zlasti v zvezi s "Turško republiko Severni Ciper". Portal iefimerida.gr pa poroča, da je Evropski obrambni organ umaknil sporno poročilo po posredovanju Yiannisa Maniatisa, ki je opozoril na "netočnosti". Poleg tega je Kostas Tsoukalas iz PASOK poudaril, da prihodnost zahteva odgovore prihodnosti, ne pa pripovedi preteklosti.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ponudil ZDA večinski delež v venezuelskih nahajališčih nafte, zlata in drugih rudnin v zameno za omilitev pritiska in prenehanje prizadevanj za njegovo strmoglavljenje. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi to ponudbo zavrnila.

Na slovesnosti na Univerzi v Atenah je bil načelnik grškega generalštaba Dimitrios Choupis imenovan za častnega doktorja. Medtem je bila v Narodni galeriji v Atenah predstavljena knjiga Alexisa Patelisa o gospodarskem okrevanju Grčije, dogodka pa se je udeležil tudi premier Kyriakos Mitsotakis. Sindikat PAME poziva k stavki proti zakonu o 13-urnem delovniku. Stranka SYRIZA je kritizirala podpredsednika organizacije OPEKEPE, Ioannisa Kaimakamisa, zaradi domnevnega konflikta interesov. Potekali so tudi protesti delavcev bolnišnice Thriasio proti vladnemu praznovanju 20. obletnice centra za opekline. Poleg tega je sindikat ESK organiziral protest proti nepravilnostim pri volitvah v Združenju paraplegikov. Nazadnje, Komunistična partija Grčije žaluje za smrtjo Fotisa Kardouliasa, medtem ko podcast 902.gr intervjuva čistilko Christino Karamaliki o stavki proti zakonu o 13-urnem delovniku.

V Grčiji poteka preiskava v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri delovanju organizacije OPEKEPE, ki je odgovorna za izplačilo kmetijskih subvencij. Preiskovalna komisija preiskuje upravljanje z državnim premoženjem, pri čemer so se pojavile protislovnosti in službene pomanjkljivosti. Zaradi zamud pri izplačilu subvencij za leto 2024 so prizadeti kmetje in živinorejci, opozarjajo pa tudi na nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešili vladni uradniki. Mestni svetnik v Atenah je kritiziral tudi finančno poslovanje občine in povečanje davkov. Podpredsednik OPEKEPE je obljubil, da bodo kmalu izvedena izplačila drugega stebra, ki so bila predvidena za junij 2025, zagotovil pa je tudi, da so bili vsi primeri posredovani pravosodju.

V Zahodni Makedoniji je gradnja sončnih elektrarn v lasti grškega elektroenergetskega podjetja DEH skoraj končana, saj je zaključenih že 90 % del. Te elektrarne bodo imele skupno moč 2,13 GW in bodo največje te vrste v Evropi. Poleg tega so v teku tudi projekti shranjevanja energije z baterijami, BESS, z močjo 98 MW in kapaciteto 196 MWh. Ko bodo sončne elektrarne dokončane, bodo proizvedle približno 3.150 GWh električne energije.

Minister za nacionalno gospodarstvo in finance, Kiriakos Pierrakakis, se je udeležil srečanj Eurogroupa in ECOFIN v Luksemburgu. V ospredju so bila vprašanja, pomembna za grško gospodarstvo. Pierrakakis je imel tudi dvostranske pogovore z evropskimi kolegi.

Kitajska je napovedala nove izvozne omejitve za tehnologijo, povezano s proizvodnjo redkih zemelj. Izvozniki morajo pridobiti dovoljenje za tehnologije, uporabljene pri rudarjenju in taljenju. Ukrepi so začeli veljati takoj in naj bi utrdili prevlado Kitajske v sektorju, medtem ko se rivalstvo z Združenimi državami stopnjuje.

Grško FBI je razbilo kriminalno združbo, ki je izkoriščala tuje delavce na poljih. V obsežni operaciji so aretirali 13 oseb, večinoma iz Pakistana in Bangladeša, ki so izkoriščali več kot 100 tujih delavcev. Fotografije in videoposnetki operacije prikazujejo obseg izkoriščanja, pri čemer so bili delavci prisiljeni delati brez plačila.

Največje grško javno omrežje za polnjenje električnih vozil, ΔΕΗ blue, je preseglo 3.000 polnilnih mest na več kot 800 lokacijah po vsej Grčiji. Omrežje vključuje več kot 500 hitrih polnilnic (DC/HPDC) in 39 vozlišč ΔΕΗ blue.

Oceanska voda okoli Nove Zelandije se segreva precej hitreje od svetovnega povprečja, kar ogroža domove, delovna mesta ter ribiški in akvakulturni sektor. Po vladni študiji se morja Nove Zelandije segrevajo, postajajo bolj kisla in že ogrožajo tisoče ljudi. Vode okoli Nove Zelandije se segrevajo za 34 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja, kar povečuje pritisk na oceane in obale.

V Dohi se je namestnik premierja in minister za obrambo Katarja, šejk Saoud bin Abdulrahman bin Hassan Al Thani, srečal s turškim ministrom za obrambo. Grški minister za razvoj Takis Theodorikakos se je sestal s savdskim ministrom za industrijo Bandarjem Ibrahimom Alkhorayefom, da bi okrepili gospodarske vezi. Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, pa se je srečal z indijskim ministrom za trgovino in industrijo, Piyushem Goyalom.